Začelo se je sojenje bivšemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu in njegovim sodelavcem za zlorabo položaja in ponareditev listin.

Kordež je v dveurnem zagovoru pojasnil: "Naš prevzem je bil transparenten, z vsemi soglasji in preko borze. Ni bil naš namen obogateti. Ko se je 2008 spremenila politika, vse tisto, kar je bilo dopustno se leta 2006, nenadoma ni bilo več dovoljeno."

Ko je Merkur leta 2008 iskal nove vire financiranja, je Kogradu, s katerim je  veliko posloval, banka omogočila lizing, zato so se dogovorilI, da trgovski center v Kranju to podjetje najame za 20 let. "Če bi to izpeljali do konca, bi Merkur zaslužil ogromna finančna sredstva," je pojasnil Kordež.

"Ne gre za denar, ki bi izpuhtel"

Prevzem podjetja so preplačali, ob krizi pa so cene še padle, je povedal. A denar ni izpuhtel, pojasnjuje: "Samo država je dobila 70 milijonov evrov, ki jih ne bi, če prevzema ne bi bilo. ... Bilo je predvideno, da kredite za  prevzem odplačujemo z naslova dividend. Ob nastopu krize pa so banke od nas zahtevale, da kredite odplačamo takoj. Tu so nastopile težave."

"Nismo se poskušali skrivati za zarotami in zavlačevanji. Ves čas tega postopka smo želeli le odkrito pojasniti, kaj se je dogajalo. Če bi takrat ocenjevali, da je posel sporen in  nezakonit, ga ne bi storili ... Na koncu smo vsi izgubili z nerealiziranim prevzemom merkurja. Jaz vse premoženje, ki sem ga 30 let ustvarjal," je v zagovoru pojasnjeval Kordež in dodal, da  tajkun po definiciji pomeni nekoga, ki si je pridobil veliko premoženje in ima velik ugled. "Sam tej definiciji ne ustrezam," je dodal.

"Tožilec neprestano širi obtožnico in dodaja nove očitke," je opozorila zagovornica Marte Bertoncelj Anka Kozamernik.

Tri tedne za pogajanja

V zadnjih treh tednih naj bi se namreč Kordež in njegov zagovornik vsaj enkrat sestala s tožilcem za pregon organiziranega kriminala. Konec maja, ko bi Kordežu in njegovim nekdanjim sodelavcem morali začeti soditi za eno od najhujših oblik gospodarskega kriminala, jim je namreč sodišče naložilo, naj se s tožilcem do danes dogovorijo, kolikšno kazen bi predlagal zanje, če bi priznali oškodovanje Merkurja.

Tožilec neizprosen

Neuradno pa tožilec pod nobenim pogojem ne pristaja, da bi se Kordežu in preostalim v zameno za priznanje krivde kazen znižala za tretjino najvišje zagrožene kazni za očitana dejanja.

Novi zakon o kazenskem postopku, ki je začel veljati sredi maja, namreč tožilcu nalaga tudi omejitev pri pogajanjih o morebitnem znižanju kazni. "Kazen lahko tožilec omili oziroma pristane zgolj na toliko nižjo, da se storilcu še vseeno izreče vsaj dve tretjini najvišje zagrožene kazni za kazniva dejanja, ki se mu očitajo. Vendar to le tedaj, ko za to obstajajo izrazito olajševalne okoliščine, v katerih se je neko kaznivo dejanje zgodilo," poudarja šef društva tožilcev Primož Suknaič.

Tožilec za pregon organiziranega kriminala, ki že od decembra 2010 vodi postopek proti Kordežu in sodelavcem, je že konec maja napovedal, da tudi pri domnevnih zlorabah med vodenjem Merkurja vidi nekaj pogojnih olajševalnih okoliščin. "Niso se branili z aroganco in izgovorom, da se proti njim vodi politični proces, prav tako se z oškodovanjem niso okoristili le sami. Kljub temu pa je pri tem podjetju nastala tako enormno visoka škoda, da bo tožilstvo nedvomno zahtevalo kazni, ki so blizu najvišje zagroženih za takšna dejanja," je bil še pred dnevi odločen tožilec Jože Kozina. Danes naj bi na sodišču pri tem brezpogojno vztrajal. "Kar je razumljivo, saj se tožilstvo v tako hudih primerih gospodarskega kriminala res ne more pogajati kot na razprodajah," je ob tem neuradno slišati od številnih kazenskih pravnikov.

"Bolje od pričakovanega"

V petek so trem od šestih roparjev, ki so konec lanskega novembra oropali in ubili ljubljanskega zlatarja ob Celovški cesti, kazen, ki jim je grozila, omilili za okoli tretjino. Nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je s sodelavci oblikoval te spremembe zakona, je za zdaj zadovoljen z izkupičkom prvih treh tednov, odkar v pravosodju uporabljajo novi zakon. "Prijetno sem presenečen, saj nisem pričakoval, da bo že na začetku uporabe novega zakona toliko dogovorov med obdolženci in tožilci. Pričakovali smo, da bodo prvi koraki počasnejši," dodaja Zalar.