"Sestanek sem bojkotiral, ker minister spet uporablja staro retoriko. Ponujajo en evro za dan izbrisa, kar prinese za vse leto toliko, kot je socialna pomoč za en mesec," je bil zgrožen Aleksandar Todorović. Minister za notranje zadeve Gregor Virant je izbrisanim in predstavnikom nevladnih organizacij predstavil predlog zakona o povračilu škode. Po predlogu bi bili do odškodnine upravičeni tisti, ki so si dejavno prizadevali za pridobitev državljanstva ali dovoljenja za bivanje, za vsak mesec izbrisa pa bi jim v upravnem postopku odmerili 30 evrov.

"Predlagani znesek je sramoten," je mnenje izbrisanih povzela Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta. "Ali lahko 30 evrov na mesec za pretrpeno škodo in uničena življenja resnično popravi krivice?" se sprašuje. Matevž Krivic je dodal, da je že koncept zakona norčevanje iz prava, in izpostavil, da "izrecno zahtevajo, da mora zakon omogočiti odškodnine vsem 25 tisoč izbrisanim, ne le deset tisočim, in to posebej za materialno in posebej za nematerialno škodo". Hkrati Krivic meni, da bi moralo biti izhodišče za izračun pavšalne odškodnine, "kar ta država z zakonom in prakso priznava vsakomur, ki se znajde v socialni stiski, to je 260 evrov na mesec". Izbrisani želijo, da bi zakon omogočil, da izbrisani ob pavšalu uveljavlja škodo tudi v pravdnem postopku.

Primerjava z žrtvami vojne

Virant je dejal, da bodo predloge proučili. Za zdaj je ocenil, da je edini možen koncept pavšal, podobno kot pri žrtvah vojnega nasilja, pri višini pa, da je treba upoštevati tudi finančno stanje države. Pojasnil je, da se pri krogu upravičencev sklicujejo na sodbo evropskega sodišča in pri tem ne nameravajo popuščati. Predvidene odškodnine bi sicer znašale okoli 32 milijonov evrov. "Različnih situacij je zelo veliko. Izjemno težko je dokazovati vzročno zvezo med izbrisom in škodo, ki je nastala," je o pavšalu dodal Virant.