Šolstvo je edino področje, ki je v vseh letih reševanja romske problematike napredovalo, a uspeh tudi tu ne bo zagotovljen, vse dokler Romi ne bodo imeli rešenih osnovnih bivanjskih razmer, je prepričan Blaž Kovač iz Amnesty Internationala.

Lokalno reševanje

Po njegovem mnenju nujno potrebujemo celostno strategijo razvoja romske manjšine, in dokler te ni, se bodo romske problematike v vsakem lokalnem okolju lotevali po svoje. "Brez politične volje in premikov na strateškem področju imamo do te manjšine in njihovih otrok, ki se učijo ob svečah, prevelika pričakovanja," poudarja Kovač.

Vendarle se da

Za Marka Stojanoviča, Roma iz naselja Žabjak oziroma Brezje, kjer so bile v času njegovega otroštva bivanjske razmere še slabše kot danes, izgovorov ni: končal je osnovno šolo, ob delu v Revozu še poklicno, letos pa upa, da mu uspe na maturi, in postal bo strojni tehnik. "Če bom finančno zmogel, bi se rad vpisal tudi na višjo šolo," pravi in hkrati razmišlja, kako bo veselje do izobraževanja privzgojil sinu in hčeri, uspešnima osnovnošolcema.

"Šolanje otrok je v največji meri odvisno od staršev," je prepričan Stojanovič, ki dodaja, da mu brez podpore očeta ne bi uspelo: "Res je, da je dobrodošla tudi podpora okolice, ki sem je bil sam deležen tako na Osnovni šoli Bršljin kot kasneje s strani Silva Mesojedca in Mateje Jerič z mestne občine, a ključna je vloga staršev."