Država je za univerzijado leta 2013 v Mariboru že plačala tri milijone evrov kotizacije, kot kaže, pa bo prispevala še dobrih 12 milijonov za organizacijske stroške in osem milijonov evrov za športno infrastrukturo.

Ta denar bodo po besedah Igorja Lukšiča, ministra za šolstvo in šport, ki opravlja tekoče posle, "prekanalizirali" iz projekta nordijskega centra v Planici. Kdo bo to storil, zdajšnja ali nova vlada, še ni jasno.

Ostalih deset milijonov evrov naj bi prispevala Mestna občina Maribor, ki naj bi se za to zadolžila. Blagoslov za posojilo bodo morali dati mariborski svetniki, ki bodo to obravnavali že na ponedeljkovi seji.

Župan Franc Kangler sinoči za komentar ni bil dosegljiv. So pa si v Mariboru zadali, da bodo za univerzijado dokončali štiri projekte: dogradili Ledno dvorano, dogradili in prenovili dvorano Lukna, zgradili cevovod za zasneževanje in odkupili zemljišča ter zgradili tekaški poligon za biatlon pod Pohorjem.

Fisu bi Slovence tožil

Če se bo tak scenarij, ki se je oblikoval po včerajšnji sestankih odgovornih za ta projekt, uresničil, bo proračun za univerzijado pokrit, saj potrebujejo 30 milijonov evrov, pol za organizacijske stroške in pol za infrastrukturo.

Če se ne bo uresničil, je rezervni načrt, da bo univerzijado namesto Maribora gostila celo Slovenija – skoke so denimo že prestavili v Planico.

Če je Slovenija ne bi organizirala, bi jo Mednarodna univerzitetna športna zveza (Fisu) tožila, je včeraj napovedal generalni sekretar Fisu Eric Saintrond.

V pogodbi, ki so jo slovenski organizatorji podpisali s Fisu, sicer ni penalov za neorganizacijo tekmovanja.

Sicer pa morajo organizatorji do 15. februarja Fisu poslati nov načrt prizorišč z vsemi rezervnimi scenariji in z zagotovili o financiranju.

"Za nas je dobra novica tudi, da bo nov premier Janez Janša, saj je Slovenija univerzijado dobila in potrdila v času, ko je bil on predsednik vlade, zato verjamem, da bo denar zagotovljen," je optimističen Saintrond.