Jutri se bo začelo novo šolsko leto po t. i. modelu B, kar pomeni, da bodo šli v šole vsi otroci, a bo potrebno upoštevati zaščitne ukrepe. Ministrstvo je pripravilo štiri različne akcijske načrte, A, B, C in D, ki jih bo aktiviralo glede na epidemiološko stanje v državi, a šolniki opozarjajo, da nekatera navodila in priporočila v šoli niso izvedljiva. 

Slovenija Uradno: Pouk v šolah bo letos potekal po modelu B. Kaj to pomeni?

"Če bi poskusili dosledno upoštevati navodila, bi tri do štiri ure porabili, da bi vseh 620 učencev spravili v šolo," je bil za RTV SLO kritičen predsednik Združenja ravnateljev Gregorj Pečan. Poudaril je, da je ministrstvo pred novim šolskim letom naredilo veliko - omililo je priporočila NIJZ, ki so bila bistveno bolj stroga. "Ampak že v petek je NIJZ udaril z novimi priporočili, ki so stvari postavile v čisto drugačen okvir. Zdaj morajo tudi najmlajši, šest let stari učenci nositi maske v skupnih prostorih. Želel bi si, da bi kdorkoli od t. i. odgovornih, ki so si to izmislili, prišel osebno v osnovno šolo to implementirat. Naj pride razlagat šest let starim otrokom, da morajo nositi maske in da se ne smejo sošolcu približati na manj kot meter in pol."

Covid-19 Tega se dr. Beovićeva v jeseni zaradi covid-19 najbolj boji

Foto: Anže Petkovšek Gregor Pečan "Nisem dobil soglasja niti za dodatno kuhinjsko pomočnico"

Poudaril je, da meter in pol razdalje v veliki večini normalno velikih učilnic po Sloveniji niso izvedljive. "Razrede učencev bi morali zmanjšati, za to pa ni dovolj učiteljev. Poglejte, Italija bo nabavila 2,5 milijona dodatnih enosedežnih klopi, zaposlila 60.000 dodatnih učiteljev ter 50.000 dodatnega spremljajočega kadra na šolah," je navedel Pečan. "Jaz pa nisem dobil soglasja za zaposlitev dodatne kuhinjske pomočnice in čistilke, zaradi tega, ker bo treba zdaj malice vozit po razredih po celi šoli, hodit po umazano posodo, voziti kosila v razrede, ker v jedilnici ni možnosti, da izpeljemo kosilo v skladu z varnostnimi smernicami. V šolo naj bi vstopali z maskami in z 1,5 metra razdalje, pred garderobnimi omaricami pa naj se ne bi drenjali. To lahko napiše samo nekdo, ki je že zdavnaj pozabil, kako izgleda povprečen šolski dan od znotraj!"

Šola na daljavo je v koronakrizi glede na razmere po oceni Pečana potekala odlično, so se pa pokazale številne pomanjkljivosti. "V Sloveniji smo dobro skozi prišli, ker smo Slovenci ekstremno discipliniran narod," je za RTV SLO povedal Pečan. Bi se pa bilo treba po njegovi oceni pristopiti k izgradnji infrastrukture, to je širokopasovnega optičnega omrežja, ali pokritosti z mobilnim signalom, kjer optika ni možna. "Smiselno pa bi bilo pripraviti tudi predmetnik za posebne razmere, ki bi omogočal izvajanje določenih predmetov na čisto drugačen način ali pa se v izrednih razmerah sploh ne bi izvajali. Alternativno bi vsak dan recimo med 14. in 16. uro na 3. programu TV Slovenija za šolarje predvajali program, ki bi vodil uro športne vzgoje, likovne umetnosti itd." je navedel Pečan. "Tudi cela kopica izbirnih predmetov je za to primernih. Učence bi tako razbremenili, da ne visijo kar naprej pred računalnikom v pričakovanju naslednje videopovezave itd."

Računalniško opismenjevanje že v prvo triado

Več energije bi bilo po oceni Pečana potrebno vložiti v računalniško opismenjevanje v osnovnih šolah, tako učiteljev kot učencev, predvsem v prvi triadi. "Hrvatje za primerjavo imajo dve uri tedensko samostojnega predmeta v prvih štirih razredih, pri nas se pa začne kot izbirni predmet šele v četrtem razredu," je izpostavil Pečan.

Covid-19 Infektologinja: Sem večni optimist, a me zelo skrbi

Glede zaščitnih ukrepov poudarja, da šolniki ves čas opozarjajo, kaj je s stališča njihove stroke težko ali samo pogojno izvedljivo. "Najpomembnejše vprašanje tukaj pa je, koliko je pomembno mentalno zdravje ljudi. Kakšni bodo vplivi na psiho šest let starih otrok, okoli katerih se bodo odrasli ves čas gibali z zakritimi obrazi ter jim ves čas nekaj prepovedovali?" se sprašuje Pečan. "Smešen paradoks se tu ponuja, pred leti je bil velikanski problem v Evropi, celo zakone so sprejemali, da je prepovedano okoli hoditi z zakritim obrazom. Zdaj smo v drugi skrajnosti, takrat je bila ksenofobija, zdaj je pa virusfobija, ali kako bi to poimenovali?"

dezurni@zurnal24.si