V Sloveniji velja Uredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki so jo vsi lastniki zemljišč dolžni odstranjevati. O vseh ostalih invazivnih vrstah uredb ni. Kot pravijo na Zavodu RS za varstvo narave, Slovenija na podlagi evropske uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst pripravlja nacionalno zakonodajo. Na seznamu, ki je v veljavi od 3. avgusta 2016, je 37 vrst, od katerih je sedem v naravi prisotnih tudi v Sloveniji. 

V dveh letih po vsej državi

Med živalmi, s katerimi se je večina v naravi že srečala, je tudi harlekinska polonica. "Žal podatkov o stanju populacije harlekinske polonice pri nas ni, saj se z vrsto ni nihče sistematično ukvarjal, čeprav sodi med 100 najbolj invazivnih vrst v Evropi. Ve se le to, da se je pri nas prvič pojavila leta 2008 v Mariboru in se relativno hitro, v dveh letih razširila po vsej Sloveniji," pravi dr. Al Vrezec z Nacionalnega inštituta za biologijo. V Evropo so polonico pripeljali z namenom zatiranja listnih uši.

Harlekinska polonica se pojavlja praktično povsod. "Kljub veliki invazivnosti in prepoznanemu potencialu povzročanja škod tako v poljedelstvu, v stanovanjih kot na biodiverziteti, se s to vrsto raziskovalno ne ukvarja nihče. Čeprav smo raziskovalci prek člankov in predlogov projektov opozarjali pristojne, da so raziskave vrste, njenih vplivov in razvoja metod za omejevanje širjenja in vplivov pomembne, do zdaj ni bil financiran noben projekt na temo harlekinske polonice. Očitno škoda, ki jo vrsta povzroča, še ni dovolj velika ali pa še ni bila v zadostni meri opažena," opozarja Vrezec.

Vpliv na domorodne polonice je poznan iz tujine. Harlekinska polonica domorodne polonice pleni in nanje prenaša zajedavce oziroma bolezni. Priložnostna opažanja slovenskih entomologov kažejo, da je ob pojavu harlekinske polonice praktično izginila precej manjša dvopikčasta polonica (Adalia bipunctata), ki je ravno tako kot harlekinska polonica prezimovala tudi v hišah, a v precej manjšem številu. "Prej dokaj pogoste dvopikčaste polonice danes skoraj ne najdete več in vrsta je postala pri nas verjetno že zelo ogrožena. Vplivi na številne ostale polonice pri nas niso raziskani in poznani," pravi Vrezec. 

Naseli se tudi v hiše

Foto: Profimedia harlekinska polonica Harlekinske polonice v jesenskem času zavetje iščejo tudi v hišah. "Problematične so predvsem jeseni, ko se zbirajo v velikih gručah in na hišah iščejo špranje za prezimovanje," pravijo na Zavodu za varstvo narave. Vrezec opozarja tudi na vpliv, ki ga imajo polonice na ljudi. "Iz tujine so znane posledice povečane alergijske reakcije pri ljudeh. Manj problematični, čeprav nadležni posledici njihovega prezimovanja v hišah, sta smetenje in mazanje zidu z izločki, ki jih polonice izločajo."

Sogovorniki priporočajo, da polonice odstranjujemo mehansko. "Sesanje v stanovanjih je najlažji pristop za odstranjevanje prezimujočih polonic," svetuje Vrezec. Na zavodu ob tem dodajajo, da je treba odstranjevanje izvajati redno. 

Težava je odstranjevanje v naravi

"Prvi korak, ki bi ga morali pri harlekinski polonici narediti, je izvesti raziskavo, s katero bi ugotovili stanje in razširjenost populacije pri nas. Povsem mogoče je, da je vrsta ponekod bolj pogosta, denimo v urbanem in travniškem okolju, drugod pa redka, npr. v goratih predelih, a to so le predvidevanja. Na podlagi tega bi lažje spremljali vplive, jih identificirali in reševali," meni Vrezec.

S številom polonic na posameznem področju je povezano tudi število drugih škodljivcev, ki so jih plenile domorodne polonice. Raziskave, opravljene v ZDA, so pokazale tudi povezavo med polonicami in povečevanjem alergij pri ljudeh, ali pa zmanjševanje količine ali kakovosti pridelkov, zlasti vina in sadja. 

V tujini polonice v naravi odstranjujejo z raznimi repelenti, kot je na primer kafra, s feromonskimi vabami, ki lahko privabijo večje število polonic v pasti. "Od plenilcev harlekinskih polonic so glede na terenska opažanja verjetno najbolj učinkovite nekatere vrste pajkov, čeprav to ni raziskano. Harlekinske polonice privabljajo ponoči tudi luči, a ni znano, v kolikšni meri je ta metoda privabljanja učinkovita," o možnih načinih odstranjevanja pravi Vrezec. Odstranjevanje v naravi je problematično, ker laiki težko razločijo harlekinske od domačih polonic. 

"Na te stvari smo popolnoma nepripravljeni"

Ukrepi pri invazivnih tujerodnih vrstah morajo biti hitri, ustrezne institucije pa odzivne. "Žal pri nas kot tudi v nekaterih drugih državah temu ni tako in posledice se kmalu pokažejo kot neobvladljive. Verjetno smo pri harlekinski polonici že zamudili glavni vlak, ko bi z ukrepi lahko populacijo bistveno zmanjšali. Zdaj nam preostane le še blaženje škode in dlje bomo s tem čakali, slabše bo," oppozarja Vrezec. "Podobna zgodba je tudi z drugimi invazivnimi vrstami, ki so že pri nas ali za katere glede na stanje v Evropi pričakujemo, da se bodo kmalu pojavile pri nas. Na vse te smo trenutno popolnoma nepripravljeni brez sistema zgodnjega zaznavanja vrst in s tem povezanega ukrepanja."

Foto: Saša Despot ambrozija

Na zavodu opozarjajo, da je najpomembnejše preprečevanje namernega ali nenamernega vnosa tujerodnih vrst, ki lahko postanejo invazivne. Enako pomembno je tudi zgodnje odkrivanje, takojšnje odstranjevanje in omejevanje nadaljnjega širjenja. Zavod, nevladne in druge organizacije organizirajo številne akcije za odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst. Od sredine lanskega leta poteka v Sloveniji projekt Life Artemis, v okviru katerega razvijajo ukrepe za preprečevanje vnosa tujerodnih vrst. "Večjo pozornost posvečamo tujerodnim vrstam, ki so prisotne na manjših lokacijah, so potencialno invazivne oz. jih je še mogoče odstraniti ali pa jih pri nas še ni in lahko njihov prihod še preprečimo," pravijo na Zavodu.