“Po rekordnem lanskem letu, ko je bilo na Hrvaškem registriranih več kot milijon slovenskih gostov in 6,7 milijona nočitev, se je to leto začelo še bolje,” je vesel Goran Blažić, direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. V letošnjih prvih petih mesecih so imeli na Hrvaškem 30-odstotno povečanje števila nočitev slovenskih gostov. “Kar zadeva slovenski trg, pričakujemo odlično sezono, in sicer približno 1,1 milijona prihodov in približno sedem milijonov nočitev,” dodaja.

V času krize rast
V turistični agenciji Potovanje.si zaznavajo za 20 odstotkov večje povpraševanje Slovencev po dopustovanju na Hrvaškem v primerjavi z lani. Za približno 12 odstotkov večje povpraševanje je tudi v Kompasu. “V letih gospodarske krize se število slovenskih gostov iz leta v leto povečuje za od tri do pet odstotkov,” pravi Blažić in nadaljuje, da je bilo lani povečanje 11-odstotno. Po njegovi oceni je eden od glavnih razlogov tolikšne rasti politično in splošno približevanje obeh držav. “Poleg tega smo najbližja turistična točka, ki jo slovenski gost dobro pozna in kjer najbolje racionalizira in upravlja svoje stroške,” razmišlja.

“Zanimanje za Hrvaško je po eni strani posledica občutka krize in negotovosti v nekaterih drugih delih Sredozemlja od Severne Afrike do Grčije, po drugi strani pa odsev navajenosti oziroma inercije,” meni sociolog Matej Makarovič. Dejavnika za izbiro Hrvaške sta tako po njegovi oceni bolj občutek varnosti in gotovosti kot pa cena, “saj Hrvaška, kot vemo, ni nujno najcenejša izbira”.

Po Blažićevih podatkih so se cene na Hrvaškem letos zvišale za od tri do pet odstotkov, v Kompasu pa ocenjujejo, da so cene na Hrvaškem za enako storitev za od tri do pet odstotkov ugodnejše kot lani. “Cene so ostale na približno enaki ravni, za približno od pet do deset odstotkov so višje v posameznih objektih v Istri,” pravi Jernej Mahne iz agencije Potovanje.si.

Prizadela tiste na dnu
Mahne opaža, da vpliv krize na povpraševanje po počitnicah popušča. “Pri agenciji Potovanje.si imamo v primerjavi z lani za 30 odstotkov večje povpraševanje po počitnikovanju,” pojasnjuje.

Kriza pa po Makarovičevi oceni verjetno ni toliko posegla v vzorce dopustovanja, ker za zdaj ni tako bistveno prizadela srednjega razreda. “Najbolj je prizadela tiste, ki so bolj pri dnu socialne lestvice in si zato tudi do zdaj niso mogli privoščiti kakšnega posebnega dopusta,” pravi.