Tega bi obravnaval DZ v novem mandatu, je po sestanku povedal premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor. Vladna stran bo pripravila potrebne izračuna, je povedal premier.

Poleg interventnega zakona sicer v paket ukrepov za stabilizacijo javnih financ sodijo še zakon o javnih financah, zakon o hipotekarni in komunalni obveznici ter zakon o prevzemih, na katere pa socialni partnerji po Pahorjevih besedah niso imeli večjih pripomb.

Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar pa je pojasnila, da je prvotni predlog interventnega zakona zajel vse vrste prejemkov iz javnofinančnih blagajn, ki bi jih ohranili na trenutni višini ter s tem preprečili rast odhodkov.

Danes so šla razmišljanja socialnih partnerjev v smeri, da se ne bi vsi prejemki obravnavali na enak način. Pri tem so izpostavili socialne transferje, ki bi jih bilo treba obravnavati prednostno in manj rigorozno, pa tudi pri pokojninah ne morejo v celoti pristati na zamrznitev. Kamnarjeva sicer ocenjuje, da bo "presečno množico" težko najti, a se bodo potrudili preoblikovati predlog v tej smeri.

"Porazdeliti bremena krize"

Eden od udeležencev današnjega pogovora je tudi Dušan Miščević, ki se je srečanja udeležil namesto predsednika KS 90 Petra Majcna. Na vprašanje, ali se mu zdijo pogovori v tem trenutku še smiselni, odgovarja: "Moj osebni pogled je, da je sleherni trenutek možno izkoristiti za dialog. Nikoli se ne ve, morebiti se nam porodi kakšna nova ideja."

Zaveda se, da je časa malo, pričakuje pa, da bo tudi nova vlada potegnila neke ukrepe, ki so nujno potrebni za stabilizacijo javnih financ. "Ves čas govorim, da je treba porazdeliti bremena krize," je še dejal za Zurnal24.si in pojasnil, da bi to bilo potrebno storiti v razmerju do finančnih institucij in gospodarstvenikov, "ki so to zakuhali".