Računalniški čip je velik kot poštna znamka in vsebuje 48 procesorskih jeder in 1,3 milijarde tranzistorjev. Tudi poraba je izredno nizka, saj pri polni obremenitvi porabi okoli 125 vatov električne energije ter 25, pri najmanjši, so sporočili z Intela.

V primerjavi z računalniškimi centri, ki jih sestavljajo tisoči računalnikov povezanih med seboj, je procesor precejšen korak naprej, saj bo močno zmanjšal potreben prostor in porabo energije tovrstnih centrov, hkrati pa tudi njihovo učinkovitost, saj morajo informacije prepotovati le nekaj milimetrov med jedri in ne nekaj metrov med računalniki, dodajajo v družbi.

Procesor je mogoče programirati tako, da razdeli določene naloge posameznim procesorskim jedrom. Povezane naloge lahko obdelujejo sosednja jedra s čimer se poveča njihova učinkovitost, možno pa je nastaviti tudi njihovo napetost in hitrost.

Najprej raziskovalnim ustanovam
Intel namerava za začetek izdelati 100 tovrstnih procesorjev, jih bodo najprej dali v preizkus univerzam in inštitutom. V Intel ob tem dodajajo, da raziskave, ki so bile potreben za razvoj procesorja, namigujejo, da je možno v en procesor stlačiti do 100 jedr.

Izdelavo takšnega procesorja je v začetku leta napovedala ameriška družba Tilera, Intel pa je že leta 2007 razkril 80-jedrni procesor, proizvajalec grafičnih kartic Nvidia, pa je ponudil predogled nove generacije procesorjev s 512 jedri.

Kar pa razlikuje novi Intelov procesor od ostalih je to, da je zasnovan na X86 arhitekturi, kar mu omogoča, da deluje tudi na povsem običajnih namiznih računalnikih. Procesor bo uradno na voljo v prvi polovici prihodnjega leta, poleg tega pa prihodnje leto na trg pridejo še Intelovi in AMD-jevi šest in osemjedrni procesorji.