Veliko opozoril

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je po objavi vladnega predloga četrtega protikoronskega zakona, ki predvideva zagon aplikacije za sledenje stikom z okuženimi, izpostavila dvome o sorazmernosti, nujnosti in učinkovitosti takih ukrepov ter posege v ustavne pravice. Opozarja, da vlada želi zbirati podatke o lokacijah posameznikov.

Kot je spomnila v sporočilu za javnost, so že pred objavo zakonskega predloga izpostavili mnoga opozorila, predvsem glede spornosti obvezne uporabe aplikacije za tiste, ki so potrjeno okuženi in tiste v karanteni. Prelesnikova zakonodajalca zato poziva, da pozorno pretehta to vprašanje in sledi ureditvam v drugih državah EU.

Veliko ljudi nima primerne naprave

Pri Informacijskem pooblaščencu jih še posebej skrbi predvidena globa od 200 do 600 evrov za kršitelje obveze po aplikacij. "Tovrstne aplikacije delujejo zanesljivo le na novejših pametnih telefonih in prisilitev, da si jo pod grožnjo globe naložijo vsi, ki jih zakon opredeljuje, četudi na njihovi napravi ne bo zanesljivo delovala, je nesorazmerna in ne prispeva k ciljem, za katere si prizadeva zakonodajalec," je zapisala. Opomnila je tudi, da veliko ljudi niti nima primerne naprave, da bi tak ukrep lahko spoštovali.

Poleg tega po njeni oceni določbe predloga zakona nikakor niso zadostne v smislu pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, prav tako iz predloga zakona ne izhaja delitev obveznosti in dolžnosti pristojnih organov glede zagotavljanja varnega in ustreznega delovanja aplikacije. Po mnenju Informacijskega pooblaščenca bi moral zakon jasno določiti, kdo so upravljavci podatkov in način upravljanja podatkov.

Od operaterjev bi pridobivali podatke o lokaciji

Iz predloga zakona po navedbah informacijske pooblaščenke izhaja tudi nova določba glede obdelave identifikacijskih in lokacijskih podatkov posameznika. Ta določba vzpostavlja podlago za pridobivanje in uporabo teh podatkov o osebah, ki jim je začasno omejena osebna svoboda zaradi ukrepov, kot je npr. karantena.

Prelesnikova je nad to določbo izjemno zaskrbljena, saj jo gre brati v smislu pooblastila, da lahko pristojni organi za namen nadzora nad upoštevanjem karantene ali samoizolacije od operaterja elektronskih komunikacij ali drugega ponudnika storitev informacijske družbe pridobivajo podatke o lokaciji te osebe oz. o lokaciji njenega telefona ali druge naprave.

"Tako pooblastilo nedvomno pomeni velik poseg v številne ustavno zagotovljene pravice posameznika, pri čemer je utemeljenost, sorazmernost in nujnost takega posega v konkretni situaciji omejevanja širjenja covida-19 zelo vprašljiva. Še posebej je tako pooblastilo nadzornim organom zaskrbljujoče ob javnih navedbah, da bo pri nadzoru karantene sodelovala tudi policija," je opozorila.

Na ministrstvu pravijo drugače

Spomnila je, da lahko organi pregona podatek o lokaciji posameznika od operaterja pridobijo le ob upoštevanju strogih pogojev. Zato je po navedbah Prelesnikove nedopustno, da se za pridobivanje enakega podatka za namen nadzora nad karanteno ustvarja nižji standard za pridobivanje podatkov. To pa po njenih besedah lahko pomeni tudi pot za obvod strožjih določb za pridobivanje podatkov o lokaciji posameznika, ki jih morajo upoštevati organi pregona.

Informacijski pooblaščenec bo na predlog zakona podal tudi uradno mnenje in ga posredoval predlagatelju, so še napovedali.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je v ponedeljkovi izjavi za medije sicer poudarila, da aplikacija ne bo omogočala sledenja lokaciji naprave, saj da bo delovala na osnovi bluetooth tehnologije.

Slovenija Aplikacija za covid-19: Centralnega beleženja ne bo

dezurni@zurnal24.si