O čudni praksi izterjave na Hrvaškem in drugih državah smo poročali že večkrat in o zakonitosti nekaterih primerov informacijska pooblaščenka še vedno presoja. Ker pa številne prijave, ki jih informacijska pooblaščenka (IP) še vedno prejema, vključujejo dileme, ki se nanašajo na (ne)utemeljenost terjatev, njihovo zastaranje, pravilnost vročanja pozivov na plačilo, pooblaščenka opozarja, da o tem ne more odločati, ker so za to pristojna sodišča. 

Mojca Prelesnik: Odločamo lahko le o zakonitosti posredovanja osebnih podatkov

"IP lahko ugotavlja samo, ali so bili osebni podatki posameznikov, potrebni za izstavitev takega obvestila, posredovani zakonito ali ne," je opozorila Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka, in dodala, da v inšpekcijskih postopkih preverjajo izključno zakonitost posredovanja osebnih podatkov lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil iz centralne evidence registriranih vozil.

Po navedbah pooblaščenke postopkov zaradi konstantnega prejemanja prijav, od katerih vsaka terja posamično preverjanje pridobivanja konkretnih osebnih podatkov, še niso uspeli zaključiti.

"Ker torej IP lahko preverja izključno zakonitost obdelave osebnih podatkov, naj prejemniki takih pozivov zato upoštevajo, da prijava pri IP ne učinkuje kot pravno sredstvo oziroma ugovor zoper poziv na plačilo," je še navedla pooblaščenka Prelesnik in dodal, da bo morebitna ugotovitev IP, da so bile pri pridobivanju oziroma posredovanju osebnih podatkov kršene določbe ZVOP-1, lahko pomenila odgovornost in izrek sankcije za nezakonito obdelavo osebnih podatkov, na sam postopek izterjave pa ne bo imela nobenega vpliva.