Laboratorij za metrologijo in kakovost (LMK) s Fakultete za elektrotehniko je kot nosilec nacionalnega etalona za termodinamično temperaturo in vlažnost v okviru delovanja Urada za meroslovje pri MGRT podal pojasnila glede tehnologij za merjenje telesne temperature. Kakovostna meritev telesne temperature je odvisna od uporabljenega termometra, od usposobljenosti izvajalca meritve in od merjenega objekta, poudarjajo. Pomembno je vedeti, da se telesu temperatura preko dneva, z letnimi časi, s starostjo, s spolom, z utrujenostjo, s telesno aktivnostjo, s prehranjevanjem in glede na zdravstveno stanje ves čas spreminja. 

Ne le to, različni deli telesa imajo različno temperaturo. "Zato merjenje temperature v ušesu ne da istih rezultatov kot merjenje pod pazduho," v pojasnilu pravi prof. dr. Janko Drnovšek, predstojnik Katedre za merjenja in robotiko. 

Razlikuje se tudi delovanje različnih merilnih naprav, ki se uporabljajo za merjenje telesne temperature. "Delovanje se razlikuje glede na fizikalni princip in tehnologijo merjenja. Običajen tekočinski termometer deluje na osnovi širjenja snovi v stekleni cevki, digitalni uporablja senzor, katerega električna upornost ali napetost se spreminja v odvisnosti od temperature. Termovizijska kamera, ušesni termometer in čelni termometri sodijo med sevalne termometre, ker merijo toplotno sevanje, ki ga oddaja človeško telo. Vsak izmed termometrov različno zanesljivo oziroma točno meri telesno temperaturo."

Pomembno, kje merimo temperaturo

Nujno je, da se redno preverja delovanje termometrov in da se jih umeri. "Na primer, če uporabljamo termometer s točnostjo ±1 °C in izmerimo 37 °C, pomeni, da je prava vrednost nekje med 36 °C in 38 °C. Če uporabimo ta isti termometer za odločanje, kdo sme v stavbo in kdo ne, je pomembno zavedanje, kaj vse lahko vpliva na izmerjeno temperaturo," opominja Drnovšek. "Zelo je pomembno, kje merimo temperaturo (v ušesu, pod pazduho, pod jezikom, na čelu itd.), s kakšnim termometrom merimo (tekočinskim, digitalnim, sevalnim) in ali termometer sploh znamo pravilno uporabljati (odčitavanje črtic na tekočinskih termometrih, prehitro odčitavanje digitalnih termometrov, nepravilno merjenje v ušesnem kanalu z ušesnim termometrom, merjenje potnega čela s sevalnim termometrom)." 

Foto: zajem zaslona merjenje temperature

"Iz tabele je razvidno, da je za množični nadzor možno uporabiti najbolj moderno tehnologijo brezkontaktnega merjenja, vendar z najmanjšo točnostjo in možnim neustreznim odločanjem. Zato je v naslednjem koraku identifikacije obolelih za bolj točno merjenje potrebno uporabiti kontaktno merjenje temperature."

LMK opozarja, da specifikacije proizvajalca merilne opreme pogosto ne zajemajo vseh realnih pogojev in termometer zato meri različne objekte različno točno. "Za točne meritve je potrebno dobro razumevanje merilne instrumentacije oziroma obvladovanje celotnega merilnega postopka. Točen inštrument sam po sebi še ne zagotavlja točnega merjenja, ki ga pa tudi izkušen strokovnjak ne more izvajati z netočnim inštrumentom."

LMK je nedavno prevzel vodilno vlogo v mednarodni delovni skupini za pripravo Vodil za merjenje telesne temperature v okviru tehniškega komiteja za temperaturo pri Mednarodnem uradu za uteži in mere (BIPM), ki bodo po uskladitvi in sprejemu v pomoči Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) pri pravilni izvedbi merjenj telesne temperature. 

Foto: Profimedia termometer merjenje temperature

Informacijska pooblaščenka ne vidi smisla v vsesplošnem merjenju temperature

Zadržke glede merjenja telesne temperature ima informacijska pooblaščenka, ki glede na veljavne predpise ugotavlja, "da merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno in povsod". Ocenjuje namreč, da gre za ukrep, "ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov, zato posplošenja in odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih milejših ukrepov niso na mestu". Merjenje je po njeni oceni možno izvesti brez trajne obdelave osebnih podatkov. 

Pravne podlage za obvezno in vsesplošno merjenje temperature na način, da pride do obdelave osebnih podatkov, ni. Delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti glede na trenutno veljavno zakonodajo, niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov oseb, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi. 

O potrebnosti in smiselnosti tega ukrepa bi po njenem mnenju morala vedno presojati medicinska stroka, ki mora pri tem upoštevati veljavne predpise in zasledovati načelo sorazmernosti. "Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi (npr. podpis izjave). Če se na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, potem ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov," navaja informacijska pooblaščenka.

Janša: "Popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo"

Na mnenje informacijske pooblaščenke se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša. Na Twitterju je zapisal, da je mnenje informacijske pooblaščenke »popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost«. 

dezurni@zurnal24.si