Življenjske potrebščine so se v enem letu podražile za 10,4 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 %, cene storitev pa za 5,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 2,9 %.

Kot navaja statistični urad, so k skupnemu dvigu cen na letni ravni največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (2,1 odstotne točke). Plin se je podražil za 49,4 %, toplotna energija za 43,6 % in električna energija za 29,4 %. Sledile so višje cene naftnih derivatov in 12,8-odstotna podražitev hrane. Vsaka od teh dveh skupin je inflacijo dvignila za 1,9 odstotne točke. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 %, goriv in maziv za osebna vozila pa za 34,5 %.

Med živilskimi izdelki se je najbolj podražil kruh in izdelki iz žit, in scier za 16,2 odstotka, ter meso, ki je dražje za 12,9 odstotka. 

Cenejše kot pred letom dni so bile storitve iz skupine komunikacije (za 5,3 %) in so letno raven inflacije ublažile za 0,2 odstotne točke.

Foto: Profimedia trgovina nakupovanje živila

V prvi polovici leta cene življenjskih potrebščin za 8,2 % gor

Cene življenjskih potrebščin so se v prvi polovici leta zvišale za 8,2 %. Za primerjavo - v istem obdobju prejšnjega leta je bilo zvišanje 2,8-odstotno.

Najvišji dvig cen so zabeležili v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo goriv, in sicer za 16,9 %. Za 10,5 % so višje tudi cene hrane in brezalkoholnih pijač, za 10,1 % se je zvišala cena prevoza ter za 9,5 % cena rekreacije in kulture.

V prvi polovici leta so se znižale le cene v skupini komunikacije, v povprečju za 1,4 %.

Foto: Ljubljana 23.02.10 bencinska crpalka, bencin, tocenje bencina, tankanje, avto, Ljubljana 23.02.10 bencinska crpalka, bencin, tocenje bencina, tankanje, avto,

Mesečna inflacija pri 2,7 %

V zadnjem mesecu so se najbolj zvišale cene električne energije, in sicer za 53,9 %. To je posledica prenehanja večine ukrepo za omilitev posledic visokih cen energentov. Cene električne energije so k mesečni inflaciji prispevale 1,6 odstotne točke.

Inflacijo so za 0,4 odstotne točke zvišali dražji počitniški paketi (dražji za 10,4 %), za 0,3 odstotne točke višje cene hrane (dražji za 1,6 %), za po 0,1 odstotne točke pri vsaki skupini pa še tekoča goriva (dražja za 9,7 %), novi avtomobili (dražji za 2,1 %), gospodinjsko pohištvo (dražje za 2,4 %), druge storitve v zvezi z osebnimi avtomobili (dražje za 3,9 %), restavracije in hoteli (dražje za 1 %) ter raznovrstno blago in storitve (dražje za 0,9 %).

Mesečno inflacijo se nekoliko ublažile nižje cene oblačil in obutve ter dizelskega goriva. Cene oblačil in obutve so nižje za 1 odstotek, dizelskega goriva pa za 2,5 odstotka. 

Foto: Profimedia elektrika

Lani junija 1,7 %, letos 10,8 %

Po podatkih Statističnega urada RS je bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 10,8-odstotna, medtem ko je bila junija lani zgolj 1,7-odstotna. 

Če primerjamo rast cen junija letos z majem letos, vidimo da, je bila junija za 0,3 odstotka višja in se je tako ustavila pri 2,3 %.  

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 13,4 %, cene storitev pa za 5,8 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 17,2 %, trajno blago za 9,1 % in poltrajno blago za 3,6 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU maja 2022 8,1-odstotna (mesec prej 7,4 %) in v državah članicah EU 8,8-odstotna (mesec prej 8,1-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (5,8-odstotna), najvišja v Estoniji (20,1-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 8,7 %.

Foto: Surs graf inflacija

dezurni@styria-media.si