Spremembe ustave bodo strokovnjaki pričeli pripravljati, čeprav tik pred potrditvijo mnogo poslancev očitno še ni točno vedelo, kaj fiskalno pravilo v ustavi sploh pomeni in kaj prinaša.
Nihče od zagovornikov pravila ni jasno in glasno potrdil ali zanikal, da se s spremembami ustave res mudi le zato, da bi se preprečilo že napovedane referendume o varčevalnih ukrepih. Trdijo, da hitrimo zaradi mame Evrope, ki pa nam je menda dala več časa za odločitev kot le en mesec.
Na vrat na nos. Zdaj imamo med nami duhca in moramo za začetek ugotoviti, kako točno izgleda in kaj bomo z njim počeli. Kašno bo torej fiskalno pravilo v ustavi in kaj bo prineslo tako državi kot občinam. Odgovor na vprašanje, ali se bodo občine sploh še lahko zadolževale, sem sicer poskušala dobiti že nekaj časa nazaj.
Trije ekonomisti so mi dali tri popolnoma različne in nasprotujoče si odgovore. Tudi v strokovni skupini Ustavne komisije v državnem zboru pa mnenja o tem očitno niso tako enotna kot izgleda na papirju.
Ali bodo občine, ki skbijo za večino javne infrastrukture v državi, to morale po novem početi brez zadolževanja pa za zdaj očitno še razmišljajo tudi na ministrstvu za finance.
Edino zlato pravilo, ki bi ga morali zapisati v ustavo, je moralna primernost kandidatov za poslance in največ dvojno trajanje …