Maske in razdalja v boju z delto pomagajo, a niso dovolj

Slovenski imunolog in mikrobiolog Alojz Ihan je v intervjuju za portal N1 razkril, kakšen razvoj epidemije pričakuje. Kot je dejal, je delta mnogo bolj nalezljiva od prejšnjih različic virusa, zato je mogoče, da bo v tem valu krivulja okuženih bolj strma, a bo "kriza" trajala krajši čas.

Opozoril je, da ob okužbi z delta različico v sluznici nastane tisočkrat večja koncentracija virusa v primerjavi z originalno različico, kar je "slaba novica za potek bolezni, saj pri večji količini virusa prej nastane vnetje, ki lahko po prvem tednu okužbe usodno obrne tok bolezni v značilno covid-19 pljučnico". Hkrati je to po njegovih navedbah tudi slaba epidemiološka novica, "saj tako velika koncentracija virusa v sluzi pomeni, da vsebujejo kužno količino virusov že zelo drobne aerosolne kapljice sluzi, ki jih izdihujemo že pri normalnem dihanju in zaradi svoje 'breztežnosti' še dolgo ostanejo lebdeče v zraku".

Po njegovem mnenju bodo zato ukrepi za zajezitev virusa pri tej različici "precejšnje tipanje v neznano", saj maske in razdalja niso več dovolj, potrebno bi bilo tudi redno prezračevanje in odsesavanje izdihanega zraka. 

Cepljeni in prebolevniki razmeroma varni tudi proti novim različicam

Ponovno je poudaril pomen cepljenja, s katerim lahko pripravimo svoj imunski sistem za boj proti virusu. Prej ali slej bomo z njim prišli v stik, je prepričan. Po njegovih napovedih bomo v novo, bolj stabilno fazo odnosa z virusom prišli šele takrat, ko se bo večina populacije vsaj enkrat srečala z virusom. Takrat bomo skoraj vsi imeli dolgotrajno delujoče spominske limfocite T proti virusu, in ti nas bodo ščitili pred resnejšim zbolevanjem.

"Tudi če se bodo še pojavljale nove različice virusa, je malo verjetno, da spominski odziv limfocitov T proti starim različicam ne bo deloval dovolj navzkrižno, da bo še vedno preprečil hujše zbolevanje. To pomeni, da bo epidemija v današnjem pomenu besede, ko trepetamo zaradi akutne prenapolnjenosti bolnišnic, dokončno minila. Lahko bomo o virusu in novih različicah izvedeli še kaj, kar nas bo dodatno neprijetno presenetilo, na primer nova dejstva o povzročanju kroničnih bolezni pri prebolevnikih. Ampak tako velike zdravstvene in vseobsegajoče družbene krize, kot jo je povzročila ta dvoletna uvertura z novim virusom, tega pa več ne pričakujem," je ocenil.

Kljub temu bo virus kužil otroke in starejše, ki jim bo padel nivo protiteles, vendar ti zaradi spominskih limfocitov T ne bodo resneje zbolevali. "Vse torej kaže, da bomo v prihodnjih mesecih ta korak, začetno spoznavanje z virusom, zaključili, saj se bodo zelo verjetno okužili praktično vsi, ki okužbe še niso preboleli in se tudi niso cepili." Pred nami je torej verjetno zadnja težka zima, meni Ihan.

Malo verjetno, da se zaplete še na drugih področjih

Kje se še lahko zaplete? Kot je dejal Ihan, je sicer še vedno možno, da se razvije kakšna bolj nalezljiva različica od delte, čeprav po drugi strani mnogi menijo, da je delta že dosegla maksimum možnega. Evolucijski virologi po njegovih besedah prav tako dvomijo, da bi bila sprememba virusa mogoča na tak način, da bi prekuženi ali cepljeni ljudje začeli zbolevati enako resno kot tisti, ki še niso prišli v stik z virusom.

Najhujši scenarij pa je, da bi se protitelesa proti prejšnjim različicam virusa vezala na novo različico in povzročila močno sistemsko vnetje (ADE), ki je bilo opaženo pri sorodnih virusih (SARS, MERS) in tudi pri nekaterih drugih. "Nastane lahko pri ponovni okužbi ali po okužbi cepljenega, ko že obstoječa protitelesa z virusi naredijo imunske komplekse in sprožijo težko vnetje, ki bi v nasprotju s covidom-19 v enaki meri prizadelo ljudi vseh starosti. A pri covidu-19 se je, na srečo, izkazalo, da pojava ADE ni niti po cepljenju niti po vnovični okužbi," je pomiril.

dezurni@styria-media.si