Hrvaško sodišče v Zagrebu je danes odločilo v prid tožbama Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB.

Erjavec presenečen nad ravnanjem Hrvaške

Zunanji minister Karl Erjavec je izrazil začudenje nad današnjo razsodbo sodišča v Zagrebu proti LB in NLB, ki jo je označil kot direktno kršitev memoranduma, podpisanega lanskega marca v Mokricah. Poudaril pa je, da hrvaške sodne odločbe ne bodo imele posledic za Slovenijo, saj so v nasprotju s slovensko zakonodajo. Obžaloval je, ker Hrvaška memoranduma z Mokric ne spoštuje.

Kot je spomnil, memorandum določa, da postopki v zvezi z deviznimi hranilnimi vlogami na Hrvaškem stojijo, dokler ne pride do končne rešitve, ki se išče v okviru sukcesije.

Minister je izrazil začudenje in obžalovanje, ker ti postopki na Hrvaškem še naprej tečejo, poudaril pa, da "odločbe hrvaških sodišč ne bodo imele nobenih posledic za Slovenijo, saj sta leta 1994 Hrvaška in Slovenija podpisali pogodbo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah", ki v 21. členu določa, da "tiste tuje sodne odločbe, ki so v nasprotju z ustavo in pravnim redom Republike Slovenije ne morejo biti pripoznane in izvršljive". "Postopki, ki tečejo na Hrvaškem, so za Slovenijo brezpredmetni," je poudaril.

Ohlajen odnos z ministrico

Na vprašanje, ali bo Slovenija zaradi nespoštovanja mednarodnega dogovora s strani Hrvaške to problematizirala v EU, je Erjavec dejal, da bodo nastalo situacijo preučili in poudaril, da sodba še ni pravnomočna. Upa pa, da bo Hrvaška "še enkrat premislila o vsem in spoštovala, kar je zapisano v memorandumu". Odločitev sicer vpliva na odnose med državama. Srečanje s hrvaško ministrico Vesno Pusić v Bruslju "ni bilo tako, kot je bilo".

Gabrovec: Kršitev dveh pogodb in dogovora

Visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec sicer same razsodbe še ni želel komentirati, saj je še ni videl, je pa poudaril, da "bi bilo smiselno razmišljati o sprožitvi meddržavnega spora med Slovenijo in Hrvaško glede uporabe memoranduma o razumevanju". Za omenjeno sodišče se zavzema, ker so vse naslednice nekdanje Jugoslavije njegove članice.

O sprožitvi meddržavnega spora bi bilo po njegovem mnenju treba razmisliti, ker "gre za eklatantno kršitev dveh mednarodnih pogodb in enega mednarodnega dogovora" s strani Hrvaške.

Poudaril je tudi, da se ne strinja s hrvaško interpretacijo memoranduma z Mokric, "saj če nekaj podpišeta dva predsednika vlad in sprejmeta sklep vladi dveh držav, potem je to verjetno z namenom, da velja med državama, in ne zato, da ne bi veljalo med državama".

Glede mednarodnih pogodb in mednarodnega dogovora, ki jih Hrvaška krši, pa je Gabrovec povedal, da imata Slovenija in Hrvaška sklenjen premoženjsko-pravni sporazum iz leta 1999, kjer je predvideno, da je problem LB predmet drugih meddržavnih sporazumov. "Potem imamo sporazum o vprašanjih nasledstva, ki opredeljuje, da se problematika varčevalcev ureja pred Banko za mednarodne poravnave (Bis). Imamo tudi memorandum o razumevanju, ki pravi, da je ta specifični problem prenesenih deviznih hranilnih vlog predmet, ki ga bosta državi obravnavali pod okriljem banke Bis."

Odzval se je tudi predsednik SDS Janez Janša: "Odločitev hrvaškega sodišča za Slovenijo ni obvezujoča, ker je v nasprotju z mednarodnim sporazumom. Škodi predvsem kredibilnosti Republike Hrvaške in njene vlade."

Norčevanje potrebno zatožiti

"Odločitev hrvaškega sodišča v zvezi z LB je za poznavalce hrvaškega norčevanja iz sklenjenih meddržavnih dogovorov in danih obljub edina pričakovana. Hrvaška nadaljuje s prakso kršenja sklenjenih dogovorov, Slovenija pa s ponižnim pristajanjem na vedno nove klofute dela škodo sebi in obenem prispeva k rušenju osnovnih pravil evropskega obnašanja," pa komentira poslanec SLS Franc Pukšič.  Hrvaško norčevanje iz sklenjenih dogovorov se po Pukšičevih ugotovitvah nadaljuje, zato mora slovenska vlada nemudoma odločno odreagirati prek vseh diplomatskih kanalov v Sloveniji in v Bruslju ter o tem takoj obvestiti Evropski parlament, zunanje ministre in predsednike vlad.

Nepravnomočni, pričakovati pritožbi