Razpravo o uporabi različnih profilov na družbenih omrežjih je prejšnji teden razvnelo razkritje Alenke Jeraj, da na Twitterju uporablja tudi anonimni profil Kopriva, na katerem je kot "anonimna državljanka" poobjavljala stališča vlade in komentirala do vlade kritične zapise.

Notranji minister Aleš Hojs, tudi sam uporabnik Twitterja, meni, da se mora desna politična scena zatekati k družbenim omrežjem, da ljudje pridejo do informacij. Sam, kot je povedal v oddaji Tarča na TV Slovenija, na svojem profilu svoja mnenja jasno in odprto izraža. "Ne razumem, zakaj se ljudje skrivajo pod lažnimi profili," je dejal in dodal, da ne pozna zgod o kleti na Trstenjakovi. "Za profil, ki ga je uporabljala Alenka Jeraj, pa je jasno povedala, da ga je uporabljala ona. Da si je poleg svojega ustvarila še profil Kopriva, tega ni nikoli skrivala," je dejal minister. 

Hojs meni, da se lahko sam v določenih primerih odzove lahko samo prek Twitterja. Pri tem je navedel primer, ko "predsednica opozicijske stranke dobi prime time v oddaji na komercialni televiziji in tam 15 minut laže, po domače povedano, sam pa se nimam možnosti odzvati na njene besede". Njegov odziv na Twitterju pa potem nekateri mediji povzamejo, je še dodal. 

Hojs, ki je poudaril, da mediji v Sloveniji niso uravnoteženi, se možnosti takšnemu dostopu do ljudi ne bo odrekel. Pri tem pa je naloga politikov, da komunicirajo spodobno, nežaljivo in dajejo zgled drugim, je prepričan. 

Foto: Profimedia Twitter

Laži za diskreditacijo ljudi

Anže Boštic Voh s portala Pod črto je opozoril, da gre pri sistemu lažnih profilov "pogosto za čiste laži, s katerimi se diskreditira ljudi". Takšne tvite nato delijo politiki, povzamejo določeni mediji, ki to spet delijo na Twitterju. Prepričan je, da ima Twitter vpliv: "Ko Janez Janša tvitne laž, sem prepričan, da ta laž doseže zelo veliko ljudi in veliko ljudi temu verjame". 

Nataša Pirc Musar je v oddaji Tarča dejala, da je uporaba lažnih profilov klasičen manever desnih strank povsod po Evropi. Na takšen način se izvaja pritisk na ljudi, da so naslednjič tiho. Ker lažne profile retvitajo etablirani politiki, ti dobivajo večjo razsežnost. Prepričana je, da bo treba razmisliti o regulaciji, ki pa se bo morala zgoditi ne le na nacionalni, ampak na svetovni ravni. 

Politični svetovalec Sebastjan Jeretič meni, da so metode lažnih profilov neučinkovite in potrata časa. "Edina moč Twitterja v slovenski politiki je moč, ki mu jo dajete mediji, ko povzemate stališča, ki so sporočena prek Twitterja," ocenjuje. 

Antropolog Dan Podjed je pojav lažnih profilov na Twitterju primerjal z najetimi ploskači v gledališčih, le da je tukaj do takšnih ploskačev lažje priti. Ker so zasloni postali naš realni svet, se mora civilna družba na neprimerne objave, sovražni in žaljivi govor odzvati. Poseben problem predstavljajo tudi lažne novice.

Kot je v intervjuju za Žurnal24 pred časom povedal Podjed, danes "ljudje ne verjamejo več znanosti in raje zaupajo Googlu" in "se zanašajo na mnenja amaterjev in psevdostrokovnjakov". Podjed se ukvarja predvsem s povezovanjem tehnologij, ljudi in okolja. Med raziskovanjem našega odnosa do pametnih telefonov in interneta se je pokazalo, da "si tisto, kar objavljaš. Torej, če "tvitaš", si drug človek, kot če "instagramaš" ali se izražaš po Facebooku".

dezurni@zurnal24.si