Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ob pomoči kriminalistov iz drugih policijskih uprav na podlagi sodnih odredb izvajajo hišne preiskave stanovanjskih in poslovnih prostorov na območju več policijskih uprav. Kot so sporočili s policije, gre za kazniva dejanja v zvezi s postopki javnega naročanja nabave medicinskega materiala.

V hišnih preiskavah kriminalisti iščejo dokaze za utemeljevanje sumov storitve več kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril in nedovoljenega dajanja daril, ki so povezana s postopki javnega naročanja nabave medicinskega materiala. Kot so še dodali na policiji, predkazenski postopek usmerja specializirano državno tožilstvo.

Zdravje Žilne opornice: Delovali nezakonito, netransparentno, koruptivno in prejemali podkupnine

Hišne preiskave v Ljubljani, Celju in Mariboru

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so že pred informacijami s policije sporočili, da pri njih poteka hišna preiskava NPU v zvezi s koronarnimi žilnimi opornicami. Kot so sporočili iz UKC, preiskava poteka zoper štiri zaposlene na oddelku za kardiologijo in angiologijo.

Foto: Profimedia Žilne opornice

"Več podatkov zaradi same preiskave ne moremo posredovati," so še sporočili iz UKC Maribor.

Hišne preiskave potekajo tudi v UKC Ljubljana in celjski splošni bolnišnici, kar so potrdili v obeh zdravstvenih ustanovah. Ob štirih osebah v Mariboru naj bi preiskava potekala tudi zoper enega od zaposlenih v celjski bolnišnici ter zoper enega nekdanjega in enega še vedno zaposlenega v UKC Ljubljana.

Kartelno dogovarjanje

Parlamentarna komisija je na začetku tega leta ugotovila sum, da naj bi prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj in da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih od 2007 do 2016 omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic.

Preiskava Kolar Celarčeva ogorčena nad zaključnim poročilom parlamentarne komisije o žilnih opornicah

Kot je ob predstavitvi končnega poročila pojasnila takratna predsednica preiskovalne komisije Jelke Godec (SDS), naj bi obstajal tudi sum, da so določene osebe v bolnišnicah zahtevale od dobaviteljev plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic in s tem ravnale nezakonito.

Ministri za zdravje objektivno odgovorni

Poleg tega je komisija ugotovila, da naj bi bili vsi ministri za zdravje od leta 2003 do leta 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu. Donedavna ministrica Milojka Kolar Celarc pa naj bi bila subjektivno odgovorna za opustitev potrebnih ukrepov.

Foto: Anže Petkovšek UKC Ljubljana

Komisija je prav tako pristojnim organom predlagala, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana ter sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča.

Predlagala pa je tudi, naj raziščejo sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi za nekdanjega vodjo nabave v UKC Maribor Petra Weissensteinerja.

dezurni@zurnal24.si