Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek, zbornica podpira proces elektronizacije zemljiške knjige, ne strinja pa se z bistvenimi rešitvami predloga zakonske novele, saj te pomembno vplivajo na pravni in ekonomski položaj gospodarskih subjektov in državnih organov.

Predlogi prinašajo podražitve
Nasprotujejo obrazložitvi predlagatelja zakona, da njegovo sprejetje ne bo imelo nobenih posledic na gospodarstvo. Avberškova vztraja, da predlagane rešitve prinašajo občutno podražitev storitev za stranke, in dodaja: "Naša groba ocena je, da se ob približno 300 tisoč postopkih na leto govori o privatizaciji javne storitve v intervalu od 10 do 30 milijonov evrov."

Za nekatere dodaten zaslužek
Kot je dejal direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Igor Blažina, zdaj veljavni zakon predvideva, da lahko zemljiškoknjižne predloge v klasični obliki predlagajo vsi; po novem bi to lahko počeli le še notarji in odvetniki v elektronski obliki. Za hrambo izvornih listih skrbijo sodišča, po novem zakonu pa bi za to skrbeli le še notarji in odvetniki, ki bi zaračunavali tudi storitev pretvorbe običajne listine v elektronsko obliko.

Po besedah Avberškove je GZS že konec junija svoje pripombe posredovala na ministrstvo za pravosodje, to pa se je na pripombe odzvalo tako, da je v predlog zakonske novele vneslo triletno prehodno obdobje. "To ni sprejemljiva rešitev, ker ne rešuje problema monopolizacije in ozkega grla, ki bi nastalo," je dejala Avberškova.

V GZS priznavajo, da novela prinaša tudi nekaj dobrih rešitev, a se z zakonom preveč hiti. Takšen, kot je predlagan, bo najverjetneje v nekaj letih spremenjen. Na zbornici bodo zato pripravili pregled primerljivih ureditev v Evropi.