• Tematski. Ob uveljavitvi novega zakona o RTV Slovenija je bila možnost uvajanja tematskih kanalov navedena v členu, ki govori o novih storitvah in predvideva protokol za njihovo uvedbo. Gledalcem so ga želeli ponuditi jeseni prihodnje leto. Brez novega zakona to ne bo mogoče, pravijo na RTV.
• Naročnina. Ker zakon ni bil sprejet, se RTV-naročnina ne bo samodejno usklajevala z rastjo življenjskih stroškov.
Manj kot petina volilnih upravičencev je z 72,44 odstotka zavrnila zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTV), ki ga je državni zbor sprejel 20. oktobra.
V SDS, ki je bila ena od predlagateljic referenduma, so nizko udeležbo pripisali lepemu vremenu in dejstvu, da ljudi zanimajo pomembnejše, zlasti socialne teme. "Na zadnjih lokalnih volitvah v Ljubljani je bila udeležba zelo nizka, pa je Zoran Janković kljub temu zmagovalec," je težo referendumskega rezultata komentirala poslanka SDS Eva Irgl.
Pisec obstoječega zakona o RTV Branko Grims (SDS) je včeraj sicer bil v štabu stranke, a so se do njihovega uspeha opredelili le Janez Janša, Irglova in poslanec Aleksander Zorn.
Naj imajo svoj referendum
"Udeležba je pokazala, da je referendum, na katerem ljudje odločajo o nečem, kar je izključno pristojnost državnega zbora, skrajno vprašljiva oblika demokracije," je udeležbo in rezultat komentirala Sandra Bašić Hrvatin, predstojnica oddelka za medijske študije na koprski fakulteti za humanistične študije. Bašić Hrvatinova, ki je nasprotnica obstoječega zakona o RTV, meni, da bi se morali javna televizija in njeni ustvarjalci vprašati, kaj je z več kot 80 odstotki ljudi, ki na referendum niso prišli. Zaradi neuveljavitve novega zakona bo RTV ob velikem razvoju medijskega prostora po njenem mnenju ostala vedno dlje zadaj.
Debata ostaja odprta
"Že to, kolikokrat se je zakon o RTV od leta 1992 spreminjal, kaže na dejstvo, kako politika gleda na nacionalno televizijo. Edini način, da se reši položaj, je, da bi RTV imela svoj lasten referendum, kjer bi gledalce, ki plačujejo naročnino, vprašala, kaj želijo," meni medijska strokovnjakinja in dodaja, da debata z rezultatom ostaja odprta.
Naj iščejo širši konsenz
"Odločitev je zelo jasna in nedvoumna, saj je zakon zavrnila velikanska večina tistih, ki se jim je o njem zdelo vredno izraziti mnenje. Volivci so sporočili, da ne želijo, da se spreminja odločitev, ki so jo sami sprejeli pred petimi leti, ko so glasovali za zdajšnji zakon," je povedal sociolog Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Pravice do referenduma ne bi omejeval, saj ga vidi kot edino možnost, da državljani odločajo tudi neposredno in ne le prek voljenih politikov. Po njegovem mnenju so glasovali le tisti redki, ki jih zadeva res zanima in imajo močno stališče do zakona ali pa so sicer zelo močno politično opredeljeni.
Makarovič obžaluje, da je vladajoča stran zavrnila možnost, da bi referendum izvedli v paketu z malim delom in pokojninsko reformo. Dodal je, da bo moral kdorkoli, ki bo želel v prihodnje vnašati spremembe na to področje, iskati širši politični in družbeni konsenz.