Zapisal je še, da je zakon zdaj bolj jasen in odpravlja nekatere dileme, ki so se pojavile v javnosti. Predvsem izjave opozicije, ki so povzele tudi nekatere civilne in nevladne organizacije, so bile napačne interpretacije zakonskih določil v prvotnem besedilu. Te rešitve so zdaj oblikovane bolj zgoščeno in nedvoumno.

Ravno zato so z dopolnili po Grillovih besedah jasno opredelili nekatere člene, ki določajo, da bo zastopnik pacientovih pravic svojo pomoč pacientom ponudil brezplačno in da bo ta zastopnik izbran na podlagi javnega poziva med neodvisnimi kandidati, ki bodo imeli ustrezno znanje in delovne izkušnje s tega področja. Predvsem pa bodo to ugledne in spoštovane osebe v svojem okolju, piše Grill in dodaja, da zakon še posebno varuje tudi interese otrok in jim omogoča posebno obravnavo v primeru njihove bolezni.

Po poslančevih navedbah so v zakonu povsem jasno opredeljene pravice pacientov in postopki, ki jih bodo lahko brezplačno uveljavljali ob pomoči zastopnikov pacientovih pravic v svojem okolju.

Tudi komisijo za pritožbe in senate bodo sestavljali strokovnjaki z različnih področij. Vsaj tretjina teh članov bo izbranih na predlog nevladnih organizacij. Očitki, da bo ta komisija varovala interes izvajalcev zdravstvenih storitev, so po Grillovem mnenju povsem neupravičeni, saj bo sestava komisije neodvisna. Tudi v tričlanskem senatu, ki bo obravnaval posamezno pritožbo, bo lahko vedno samo eden član medicinske stroke, je poudaril Grill.

Po trditvah ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič vse države v ospredje postavljajo pacientove pravice. © BOBO

Zakon narejen brez vključevanja pacientov
Cveta Zalokar Oražem iz poslanske skupine Zares je na današnji novinarski konferenci opozorila, da je pripravljeni zakon o pacientovih pravicah nepregleden in sestavljen brez sodelovanja pacientov. Po njenem mnenju namen zakona ni dosežen, saj bodo, kot je dejala, poti do uveljavljanja pravic bolnikov zapletene. "Kršili smo evropsko določilo, ki pravi 'ničesar o nas brez nas' , saj smo pripravili zakon o pacientih, vendar brez njih," je dejala Zalokar Oražmova.

Po njenem mnenju bodo tudi po sprejetju zakona pacienti v iskanju svojih pravic še vedno tavali v labirintu institucij in zakonov.

Dejala je, da je opozicija pripravila več kot 110 dopolnil na zakon, ki ima 91 členov. "Mirno lahko rečemo, da je bil zakon v tej fazi izjemno nepregleden," je poudarila. Hkrati je izrekla tudi kritiko na domnevno žaljiv odnos pripravljalcev zakona do nevladnih organizacij, ki so imele težave pri razumevanju vsebine zakona. Po njeni oceni ministrstvo za zdravje (MZ), ki je zakon pripravilo, ni znalo dobro pojasniti vsebine zakona.

"Ne vem, kdo je vodil to igro, MZ že ne, saj smo bili na seji le s 'tihim' državnim sekretarjem Darkom Žiberno in brez ministrice Zofije Mazej Kukovič," je še dejala. Opozorila je, da nekatere odločitve, ki so bile v drugi obravnavi zakona sprejete, mečejo slabo luč na celoten zakon. "Poudarjam, da slovenski pacienti ne bodo dobili tistega, kar so pričakovali," je dejala.

Pacientove pravice so v ospredju
Ministri EU, pristojni za zdravje, so danes na zasedanju v Bruslju "dokončno potrdili zdravstveno strategijo EU" , je povedala ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič . Pojasnila je, da prav vse države "v ospredje postavljajo pacientove pravice" . "Pacient dobiva vlogo, ki je mogoče bolj pomembna kot v preteklosti," je poudarila in izrazila zadovoljstvo, da je DZ v sredo "prišel do drugega branja" zakona o pacientovih pravicah.

Ministri so se sicer na današnjem zasedanju posvetili številnim temam. Tako so govorili o darovanju organov in transplantaciji, boleznih zaradi migracij ter celoviti zdravstveni strategiji EU, ki poudarja, da je zdravje posledica vseh ostalih dejavnikov, med drugim izobraževanja, skrbi za okolje in podobno.

Tako bo EU prvič doslej dobila zdravstveno strategijo, in sicer za obdobje od 2008 do 2013, ki zajema vse zdravstvene politike EU. "Zdravja ne moremo zagotavljati, če ne bomo istočasno skrbeli tudi za okolje, izobraževanje," je poudarila ministrica. Kot je povedala, so za vseh 27 držav Unije – tako stare, "kapitalistične", kot nove – pomembne dostopnost, univerzalnost in enakost zdravstvenih storitev.