Greenpeace podpira male ribiče

Foto: Barbara Milavec Arctic Sunrise Greenpeace Foto: Barbara Milavec Arctic Sunrise Greenpeace Foto: Barbara Milavec Arctic Sunrise Greenpeace Foto: Barbara Milavec Arctic Sunrise Greenpeace Foto: Barbara Milavec Arctic Sunrise Greenpeace Foto: Barbara Milavec Arctic Sunrise Greenpeace Foto: Barbara Milavec Arctic Sunrise Greenpeace Foto: Barbara Milavec Arctic Sunrise Greenpeace Foto: Nataša Čepar Arctic Sunrise v Kopru Foto: Nataša Čepar Arctic Sunrise v Kopru Foto: Nataša Čepar Arctic Sunrise v Kopru Foto: Nataša Čepar Arctic Sunrise v Kopru
Greenpeaceova ladja Arctic Sunrise bo do petka zasidrana na koprskem potniškem terminalu. Namen turneje od Romunije do Velike Britanije je podpora malemu ribištvu.
Oglej si celoten članek

Slovenija je peta država, ki jo je obiskal Greenpeaceov ledolomilec Arctic Sunrise; ta je svojo pot začel 18. marca v romunski Constanzi, pot pa bo zaključil 6. junija v Londonu. Namen turneje je izkazati podporo malemu trajnostnemu ribolovu in opozoriti na pasti evropske ribiške reforme, ki se osredotoča zgolj na industrijsko ribištvo. Posadka Arctic Sunrise bo predala majhne papirnate ladjice s podpisi, ki jih zbira na svoji poti, evropskemu svetu ministrov v Bruslju.

Pasti ribiške reforme

"Slovenija ima novo vlado in s tem priložnost, da varovanje okolja ponovno uvrsti med prioritete razvoja. V procesu prenove evropske skupne ribiške politike EU naj Slovenija pokaže svojo zavezanost varovanju morij in malih trajnostnih ribičev, ki že stoletja skrbno ravnajo z morjem," je dejala Nina Štros, vodja Greenpeacea v Sloveniji. Evropska ribiška politika po njenih besedah z milijonskimi subvencijami in dajanjem prednostnega dostopa do ribolovnih kvot že desetletja podpira velike in pogosto uničevalne ribiške ladje. Mala ribiška plovila predstavljajo okoli 80 odstotkov evropskega ribiškega ladjevja, a se s samo 20 odstotki ali manj ribiških kvot borijo za preživetje.

Slovenska realnost


V Sloveniji mali priobalni ribolov predstavlja skoraj vso ribiško panogo. Po lanskih podatkih je bilo registriranih 84 ribiških plovil, ki so izlovila 317 ton svežih rib. "Gre za količino, ki je primerljiva z dnevnim izlovom velikih ribiških ladij," je povedala Tanja Strniša z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Slovenski izlov je v zadnjih desetletjih bistveno upadel, saj je še leta 1990 znašal šest tisoč ton. Evropska ribiška reforma, ki ima sicer plemenit cilj, da bi se z zmanjšanjem ulova ohranil ribji stalež, z nekaterimi ukrepi grozi, da bo najbolj prizadela malo ribištvo. V Sloveniji bi s tem uničili celotno panogo. Med primeri neustreznih ukrepov z vidika malega ribištva so prepoved zavržkov (tisti del ulova, ki ga ni mogoče prodati, bi moral ribič pripeljati v Ljubljano na deponijo, s čimer bi imel stroške, ki bistveno presegajo sorazmernost zaslužka) in številne druge administrativne ovire.

Težave ribičev

"Slovenija bi morala podpirati ribiče, ki od tega živijo, medtem ko v našem morju lovijo tudi taki, ki se preživljajo s številnimi drugimi rečmi," je bil kritičen Zlatko Novogradec, predstavnik ribičev mrežarjev. Predstavnici ministrstva je izročil tudi peticijo, s katero želijo slovenski ribiči opozoriti na prevladujoč nerazumevajoč odnos do njih.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 18:06 17. April 2013.

    ...ma kaj ni noben povedal, da je "grande kapo" na bolniški...jema sodišće...ga stiska...

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.