Številni meščani se pogosto pritožujejo nad vandaliziranjem fasad z grafiti in so prepričani, da problematika ni ravno visoko na prioritetni listi Mestne občine Ljubljana. Tako se vsaj zdi, če sklepamo iz napisov na spletni strani Pobude meščanov Mestne občine Ljubljana. Eden izmed Ljubljančanov je tam denimo zapisal: "Žal je grafitiranje v Ljubljani v zadnjem času res ušlo izpod nadzora, saj skoraj ni več točke v mestu, iz katere ne bi videl vsaj enega grafita. Ti so se močno razširili tudi po starem mestnem jedru, večinoma pa gre za zelo neestetske grafite oziroma tage."
S tem se na Mestni občini Ljubljana (MOL) ne strinjajo. Menijo, da je onesnaženost z grafiti v mestu stalno prisotna, ob zaostrenih družbeno-političnih okoliščinah pa navadno poraste. Opažajo, da se grafiti največkrat pojavijo na objektih mestnega središča in v okolici lokacij posameznih dogodkov, na katere se običajno nasprotniki odzivajo in zato vsebujejo s tem povezane motive, kot so politična situacija, aktualne zadeve doma in po svetu, dotičen dogodek …
Grafite je mogoče opaziti ne le v pritličnem delu stavb, temveč tudi višje. Veliko se jih na žalost pojavlja tudi na prometni signalizaciji in na drugih objektih ter spomenikih. Ob tem natančne ocene, koliko objektov je v Ljubljani vandaliziranih, na MOL nimajo.
Ob tem dodajo, da se zavedajo, da so grafiti tudi zvrst, kjer je meja med vandalizmom in umetniškim ustvarjanjem pogosto zabrisana: "Grafiti so kot zvrst subkulturnega ustvarjanja dobrodošla popestritev urbane kulture." Leta 2011 so zato na Mestni občini Ljubljana (MOL) skupaj z grafitarji v okviru kampanje Človek, čuvaj svoje mesto določili tudi nekaj lokacij, kjer je grafitiranje dovoljeno. Seznam se od takrat na predlog občanov ali ustreznih služb v okviru MOL redno dopolnjuje. Teh lokacij je sedaj že osemnajst.
Redne nadzore nad nedovoljenim grafitiranjem izvaja mestno redarstvo, in sicer na omejenih območjih mestnega središča, kot so javne površine oziroma javni objekti.
Pri tem imajo mestni redarji izjemno težko nalogo, saj je posameznike pri nedovoljenem dejanju izredno težko zalotiti. Ponavadi gre namreč za skupine, ki so zelo dobro organizirane in se posledično umaknejo s kraja pred prihodom pooblaščene uradne osebe.
Kot nam povedo na MOL-u, je mestnim redarjem v preteklih nadzorih zoper kršitelja nekajkrat vendarle izvesti ukrepe. V letu 2021 so tako izvedli tri ukrepe, lani pa dva.
Je kampanja sploh kaj pomagala?
Očitno pa kampanja stanja v zvezi z grafitiranjem mestnih stavb in javne infrastrukture ni uspela izboljšati. Nekateri so mnenja, da prej nasprotno. Številne kritike so v začetku leta letele tudi na udeležence protestnega shoda, ki so ga 19. januarja 2023 ob drugi obletnici izselitve avtonomne cone Rog iz nekdanje tovarne koles organizirali nekdanji Rogovci in njihovi podporniki. Takrat so se na fasadah nekaterih mestnih stavb – ena se je nahajala v neposredni bližini ljubljanske tržnice, druga v blokovskem naselju v centru mesta – pojavili grafiti. Med drugimi so bili opaženi slednji: "Bogati so nam okupirali mesto, vzemimo si ga nazaj" in pa: "Ne morem živet v Airbnbju".
Na mestni občini so takrat za medij Ljubljanainfo dejali, da gre pri grafitih za čisti vandalizem s strani udeležencev predmetnega shoda, vendar pa v okviru čiščenja javnih površin izvajajo odstranjevanje grafitov le z javnih površin v lasti občine.
Objekt, na katerem je pristal prvi grafit in je last etažnih lastnikov tako ne predstavlja mestne lastnine, zato so morali za odstranjevanje, vse kaže, poskrbeti etažni lastniki sami.
Na MOL pojasnijo, da se sami odzovejo na vsako informacijo o sovražnih grafitih, jih redno pregledujejo in jih s posebnimi tehnikami čiščenja ter čistilnimi sredstvi v najkrajšem možnem času odstranijo. Povečini se pri tem ne poslužujejo pleskanja.
"Če gre za grafit na zasebni lastnini, je odstranjevanje odločitev lastnika, z vidika ohranjanja stavbne dediščine pa bi bilo to zaželeno. Na dediščinskih stavbah v lasti MOL sanacijo izvedemo takoj. Zasebne stavbe po navadi v sklopu rezervnega sklada zbirajo sredstva tudi za takšne primere," povedo. Lastnike, ki bi radi preprečili tovrstna dejanja, še pozovejo, naj sanacijo opravijo čim prej, "saj prvi grafit običajno povzroči nadaljnje".
Slovenske železnice: "Vsa tovrstna kazniva dejanja prijavimo policiji"
Pogoste "žrtve" uličnih umetnikov so tudi vlakih Slovenskih železnic. V podjetju priznavajo, da število tovrstnih kaznivih dejanj v zadnjih štirih letih narašča. Trenutno je pografitiranih devet motornih garnitur, ki so v postopku čiščenja.
Največ dela je storjenega na glavni železniški postaji v Ljubljani, saj vlaki tu pogosto stojijo, kar grafitarjem omogoča lažje delovanje. Že na krajšem sprehodu po glavni železniški postaji lahko hitro opazimo, da so številni vlaki "okrašeni" z bolj ali manj posrečenimi grafiti. Nekateri v celoti, nekateri le na posameznih vagonih. "Običajno so to napisi "podpisi", občasno tudi teme povezane z aktualnimi prazniki oz. obdobji," razkrijejo pri Slovenskih železnicah.
Ker lahko en pografitiran vlak zanje pomeni tudi do 30.000 evrov škode, poudarjajo, da grafitiranja na vlakih ali v njih ne dovoljujejo in ga smatrajo kot kaznivo dejanje. Nanj gledajo kot na vandalizem, o katerem obveščajo policijo. V preteklosti so tako že vložili kazenske ovadbe proti neznanim storilcem.
Z željo po zmanjšanju števila grafitov na vlakih redno izvajajo videonadzore in obhode varnostne službe ter stalno sprejemajo ukrepe optimizacije in nadgrajevanja varnostnih sistemov.
Lep del takih "zaslug" nosijo tudi novinarji, saj so še nedolgo nazaj take packarije reklamirali in označevali kot posebno vrsto …
Grafiterji se zgolj trudijo polepšati zaspano najlepše mesto na svetu!
Kaj pa lahko posameznik naredi če mu posvinjajo fasado, saj jih niti tožit ne more čeprav ima objekt pod videonadzorom. …