Luka Renko je pobudnik projekta Covid-19 sledilnik, ki je postal za številne Slovence in Slovenke ključni vir informacij glede gibanja okužb v občinah, regijah, državi. Kot je znano, je včeraj javnost vznemirila vest, da ekipa omenjenega projekta več ne bo dobivala jutranjega zbirnega poročanja. 

Jelko Kacin je nato obljubil, da bodo podatke še naprej dobivali. Kaj je na stvari? Renko je sinoči v oddaji Odmevi javne televizije povedal, da je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, ki zbira podatke že od začetka epidemije, obvestil, da zbirnih podatkov ne bodo več pošiljali.

"Pričakovali smo, da bodo podatki prihajali do nas po neki drugi poti. Danes jih potem ni bilo, na koncu smo ugotovili, da zdaj prihajajo na NIJZ. V prihodnje pričakujemo, da bomo podatke redno dobivali s strani NIJZ-ja," je povedal in dodal, da sicer z vladnimi institucijami dobro sodelujejo, zlasti s strokovno ekipo dr. Beovićeve, s katero so vzpostavili dobre kontakte. 

Slovenija Odrezali so jih: Sledilniku za covid-19 brez pojasnil onemogočili delovanje

Soeluje okrog 200 strokovnjakov

"Poročila dobivamo redno, je pa v drugem valu naval večji in s tega vidika tudi poročila prihajajo z zamudo," je še povedal pobudnik projekta prostovoljcev, na katerem dnevno dela približno 40 do 50 oseb, tedensko približno 100, vseh je okoli 200. Gre za znanstvenike z različnih področij družboslovnih in naravoslovnih ved, tudi razvijalce vizualizacij, pisce, ki pišejo tekste za objave. 

Na vprašanje, kaj lahko skepajo na podlagi trenutnih podatkov in analiz, ki jih opravljajo, je Renko povedal, da je dejstvo, da že mesec dni stopicamo na mestu. "Že mesec dni smo na precej visokih delnih številkah, hospitalizacije so na vrhuncu kapacitet, polnijo se dnevno, iz tega vidika smo sigurno na poziciji, ki ni dobra," je poudaril Renko.

Hitro lahko spet rastemo generalno

Izpostavil je primer Gorenjske, ki je imela visoko, skokovito rast, nato pa so uspeli obrniti ta trend v hitro upadanje, podobno se je zgodilo z osrednjoslovensko regijo. "Ta zdaj spet stagnira, ostale regije pa so še vedno v rasti. Ta rast je ponavati hitrejša kot je upadanje drugih regij, lahko se nam hitro zgodi, da bo rast teh ostalih regij prehitela upadajoče regije in bomo ponovno v rasti generalno." 

Luka Renko je dodal, da je situacija daleč od tega, da bi bila dobra. "Tudi govoriti o sproščanju ukrepov ne pripomore. Pomaga samo to, da se bolj odgovorno obnašamo, da zmanjšamo stike in zamejimo širjenje virusa." 

Slaba prognoza Prvo sproščanje ukrepov se pomika daleč v december

dezurni@zurnal24.si