Predsednik vlade Robert Golob se je med današnjim obiskom v Prekmurju z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko sestal s predstavniki kmetov, s katerimi je spregovoril o suši, ki pesti kmetijstvo. Ob tem je napovedal pospešitev postopkov za pridobitev pomoči, na podlagi česar bi bila možna izplačila do konca leta.
"Zelo se bomo potrudili, da bomo postopke, ki so običajno zelo dolgotrajni, poskušali skrajšati na minimum. To pomeni, da se oceni škoda do 30. septembra, nakar bi mogoče do konca leta že uspeli z izplačili. Če nam to uspe, bo to dvakrat skrajšan rok v primerjavi z ostalimi leti, ko se je ta škoda izplačevala," je dejal premier po srečanju s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in Zveze Slovenske podeželske mladine na izletniški kmetiji Jakob v Lipovcih.
O nujnosti namakalnih sistemov
Na sestanku so govorili tudi o namakalnih sistemih. "Tu obstaja zagotovo jasno spoznanje, ne samo v Prekmurju, ampak po vsej Sloveniji, da so podnebne spremembe tukaj. Torej se ne borimo več proti njim, ampak se moramo začeti boriti za blaženje njihovih posledic. In ravno sistemi namakanja ter vodnih zadrževalnikov in povezovanja vodovodnih omrežij bodo ključni, če bomo želeli podnebne spremembe kot država uspešno prebroditi," je povedal Golob.
Spomnil je na nedavni požar na Krasu. "Tematika je enaka kot v Prekmurju. Zato moramo sprejeti neke vrste nacionalni program izgradnje verjetno mreže zadrževalnikov, tako mokrih kot suhih, z namenom da olajšamo posledice ne samo v kmetijstvu, ampak tudi proti požarom," je povedal.
Bistvo je, da država zgradi primarni sistem
Po besedah ministrice za kmetijstvo Irene Šinko so se pogovarjali predvsem o izgradnji primarnih sistemov. V primeru Prekmurja sta zanimivi Mura in Ledava. "V tem primeru bi bilo potrebno zgraditi zadrževalnike oziroma kanale, kjer bi se voda zadrževala, potem pa bi si na podlagi javnih naročil programa razvoja podeželja kmetje lahko zgradili sekundarne sisteme. Bistvo torej je, da država zgradi primarni sistem, potem pa si lahko kmetje na podlagi javnih razpisov zgradijo sekundarne sisteme," je pojasnila.
Predsednik vlade je zatrdil, da ne bodo ostali pri obljubah. "Na Krasu se je pokazalo, da brez korenite spremembe pristopa do zadrževalnikov in povezovanja vodovodnih omrežij ne bomo preživeli. Nimamo izbire. Torej ne gre za to, ali bomo zagrizli mi ali ne. Škoda je, da nihče drug tega ni zmogel, a mi izbire nimamo. To bomo storili. Ni to stvar le Prekmurja, situacija je ista na Krasu in v slovenski Istri, celo v Vipavski dolini je situacija zelo podobna," je dejal.
Zemljiška politika
Tema sestanka je bila tudi zemljiška politika. "Na tem področju so določene razmere v državi, ki so na nek način posledica naše 30-letne zgodovine. Se pa že kažejo tudi škodljivi učinki obstoječe zemljiške politike, predvsem ta, da mladi kmetje zelo težko pridejo do večjih površin, ker so te bolj ali manj oddane, sploh v primeru zakupa državnih površin. Potrudili se bomo, da bi našli rešitev, ki bi vsaj na nek način mladim omogočila, da se lažje odločajo za to, da ostanejo na kmetiji, in potem ko ostanejo na kmetiji, lažje preživijo," je povedal Golob.
Med današnjim obiskom v Prekmurju je med drugim obiskal Varstveno delovni center Murska Sobota in si ogleda Plečnikovo cerkev v Bogojini. V Expanu se je srečal z gospodarstveniki regije, kasneje pa se bosta z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik v Dobrovniku sestala z župani in županjami pomurskih občin.
Nihče vam ne more dati več, kolikor mi lahko obljubimo. (Večni slogan levičarjev)
Če mu bo to ratalo, hvala bogu. In sicer za vse postopke. Če ne, ga je treba obesti za j**.
Kaj je pa do danes že izpolnil, NIČ, ZERO, razen da brutalno izvaja kadrovski cunami in se je šel sončit …