"Ljudi nismo spraševali kar tako, upoštevali bomo njihovo voljo. Nekatera vprašanja že imajo določene zakonske podlage, ki še niso perfektne in jih bomo skupaj z ministrstvi prilagodili, da bodo vzdržale tudi presojo ustavnosti, če bo potrebno," je nekaj ur po zaprtju volišč 10. junija letos dejal predsednik vlade Robert Golob. Volivci so takrat podprli vsa referendumska vprašanja. 

Foto: Saša Despot evropske volitve 2024, Svoboda

Že takrat se je vedelo, da bo najtrši oreh uvedba preferenčnega glasu, ki so jo volivci med štirimi referendumskimi vprašanji podprli najbolj nedvoumno. Za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v državni zbor je glasovalo 70,77 odstotka volivcev. 

Preferenčni ali prednostni glas je glas, s katerim volivec na glasovnici izbere enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi na listi, za katero je glasoval. Volivec torej ne izbira le med političnimi opcijami, pač pa tudi med posameznimi kandidati.

Če bodo volitve redne, bomo nove poslanke in poslance volili leta 2026. Zakon, ki bi omogočil uresničitev volje volivcev, bi moral biti uveljavljen najkasneje do prihodnje pomladi, saj velja nenapisano pravilo, da se volilna zakonodaja leto dni pred volitvami ne spreminja. 

Parlamentarne stranke so soglasje skušale doseči v začetku julija na vrhu, ki ga je sklical premier Golob. Po posvetu je ocenil, da je sprememba volilnega sistema uresničljiva, jasnega odgovora ali bo to mogoče še v tem mandatu pa ni bilo. 

Koalicija skuša pridobi NSi

Za spremembo volilne zakonodaje je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina, torej 60 glasov poslancev. Koalicijske stranke imajo skupno 52 poslancev, preostalih osem glasov podpore bodo iskali pri opozicijski NSi. Zato so se na vrhu dogovorili, da NSi pripravi svoj predlog. 

Foto: Reševalni pas/Twitter Matej Tonin

"Zakonski predlog, ki so ga pripravili v stranki NSi, vlada trenutno še preučuje. Do predloga se bo opredelilo tudi resorno ministrstvo," so sporočili z vlade. V teh dneh se bodo koalicijske stranke dogovorile o nadaljnjih postopkih. "V sklopu tega so predvideni tudi pogovori z NSi," so sporočili iz kabineta predsednika vlade. 

Odločitev glede tega, kakšen predlog bo vložen v zakonodajno proceduro, bo sprejeta po pogovorih. "Če bo to predlog, ki ga je pripravila NSi, bo potrebna tudi sprememba ustave, kar bistveno podaljša čas, v katerem bi lahko prišli do spremembe," opozarjajo v kabinetu predsednika vlade. Predlog NSi predvideva tudi spremembo števila volilnih enot, ki bi jih bilo treba na novo določiti.

Strah pred centralizacijo

NSi je v minulem sklicu podprla predlog za uvedbo relativnega neobveznega preferenčnega glasu in ukinitev volilnih okrajev, zdaj pa meni, da bi zgolj ukinitev volilnih okrajev ob obstoječem številu volilnih enot prinesla centralizacijo in ne bi omogočila odločilnega vpliva volivca na sestavo parlamenta. V izhodiščih za pripravo predloga so tako predlagali razdelitev Slovenije na 18 volilnih enot s po približno povprečno 93.000 volilnimi upravičenci v vsaki od enot. Z izjemo Mestne občine Ljubljana, ki bi jo razdelili med tri volilne enote, nobena občina ne bi bila razdeljena na več volilnih enot. 

Absolutni ali relativni preferenčni glas?

V NSi zagovarjajo absolutni preferenčni glas. Iz vsake od 18 enot bi volili pet poslancev, kar bi število poslancev v slovenskem parlamentu povečalo na 92, zato bi bila potrebna sprememba zakonodaje. 

"Dinamika dela državnega zbora in s tem tudi ocena, kdaj bi lahko do glasovanja prišlo, bosta odvisni od tega, kakšen zakonodajni predlog bo vložen. Glede na rezultat posvetovalnega referenduma v koaliciji vlada prepričanje, da je zakonodajni predlog glede preferenčnega glasu potrebno vložiti in tako izpolniti voljo ljudi," v kabinetu predsednika vlade odgovarjajo glede časovnice.  

V SD bi neobvezni in relativni preferenčni glas podprli, podpirali naj bi tudi povečanje števila volilnih enot. Levica je medtem za ukinitev volilnih okrajev in za relativni preferenčni glas. Odprti so tudi za pogovore o številu volilnih enot. V opozicijski SDS medtem menijo, da gre sprememba volilnega sistema na slabše. Korak v napačno smer je po njihovem mnenju predvsem ideja o ukinitvi volilnih okrajev. Čim bolj neposredno odločanje je po njihovem možno izvesti le z dvokrožnim večinskim volilnim sistemom.

dezurni@styria-media.si