Ob nekaterih dvomih, ali bo država sposobna sfinancirati 1,4 milijarde evrov vredno plačno reformo, je Robert Golob spomnil, da so sredstva v proračunih za prihodnji dve leti, ki ju je DZ potrdil v sredo, že zagotovljena.

Ob podpisu ključnih dokumentov, ki so potrebni za njeno realizacijo, je sicer plačno reformo ocenil za zgodovinski podvig. "Gre za uspešen začetek kompleksne reforme, kjer se je bilo treba pogajati s 46 sindikati simultano, na drugi strani pa so bile zahtevne zunanjepolitične okoliščine in fiskalna pravila. To nam daje vero, da bomo lahko tudi večino ostalih reform, ki smo si jih zastavili, zaključili že v tem mandatu. Tako da je ta plačna reforma pomembna motivacijska zmaga tudi za ekipo te vlade in za koalicijo," je ob tem dejal Golob.

Vodja vladne pogajalske strani je bil minister za finance Klemen Boštjančič, saj je po odstopu Sanje Ajanović Hovnik začasno prevzel vodenje ministrstva za javno upravo. "Zaradi vseh stavk, ki so bile takrat v teku, smo se odločili, da ne moremo čakati tri mesece na naslednjega ministra, zato je Boštjančič 'zagrabil na polno'. Odločitev, da štartamo takoj in pozneje ne prekinjamo procesa z menjavo ministra, se je izkazala za več kot pravilno," je ocenil. Obenem je bila dinamika pogajanj lahko večja, ker so usklajevanja tekla neposredno s finančnim resorjem. Je pa dodal, da bo vloga aktualnega ministra za javno upravo Franca Propsa večja pri izvajanju plačne reforme.

Potrebe po javnih storitvah naraščajo

Če so nekateri njegovi predhodniki kritično ocenjevali, da je javni sektor, ki danes šteje okoli 190.000 uslužbencev, prevelik, Golob rast zaposlenih pripisuje naraščanju nalog, ki jih je javni sektor prevzemal nase. Ne gre torej za povečanje državnega aparata ali administracije, ampak za povečanje števila zaposlenih tam, kjer zaradi demografskih razlogov naraščajo potrebe po javnih storitvah, meni. "Govorim o nalogah, ki so večinoma povezane z blaginjo v družbi, predvsem pa z vzdrževanjem socialne pravičnosti. In vem, da bo teh nalog še več. Tak je primer dolgotrajne oskrbe. Potrebujemo več storitev in si jih tudi zaslužimo," je dejal.

Foto: Profimedia učiteljica matematika pouk Če je število zaposlenih v zadnjem desetletju naraščalo tako rekoč dnevno, pa smo v preteklosti premalo skrbeli za plače, meni. "Skoraj 30.000 zaposlenih, vsak šesti, je imel plačo nižjo od minimalne. Od ljudi, za katere delodajalec doplača razliko do minimalne plače, pa ne moreš pričakovati čudežev," je opozoril. Poleg reševanja te anomalije so omogočili tudi bistveno hitrejši vstop mladih kadrov v javni sektor, podlage za nagrajevanje zaposlenih in dvige plač predstojnikom. S tem želijo v javni sektor pritegniti mlade in sposobne kadre, da bi na eni strani ob upokojitvah preprečili prevelik kadrovski primanjkljaj, po drugi pa omogočili kompetentno vodenje institucij.

Krhek sporazum s Fidesom

Kolektivno pogodbo, ki bo omogočila dvig plač zdravnikom, je podpisal tudi stavkajoči zdravniški sindikat Fides. "Zgodilo se je, kar sem vseskozi napovedoval, da se lahko plačna nesorazmerja v zdravstvu rešujejo samo istočasno za vse, ki so tam zaposleni, in znotraj krovnih pogajanj," je potezo pospremil premier. Znova se je zahvalil tudi "večini zdravnikov", ki so poskrbeli, da zdravstveni sistem normalno deluje tudi v času, ko "manjši del njihovih kolegov stavka s cilji, za katere že ves čas vejo, da so neuresničljivi".

"Kar se tiče plač, je zadeva zaključena. To mora biti jasno komurkoli v državi. Kdor misli, da bi lahko potem, ko je plačna reforma izvedena in je dinamika za naslednja tri leta postavljena, še izsiljeval, je v svojem razmišljanju precej neodgovoren in nesolidaren do družbe," je bil ob nekaterih dodatnih zahtevah še jasen Golob.

Zdravstvena reforma sicer ostaja najpomembnejša reforma te vlade, eden njenih ključnih elementov pa je prekinitev škodljivih dvojnih praks, ki povzročajo tudi moralni razkroj znotraj zdravstvenega sistema, vztraja Golob. "Če želimo to dejansko doseči, je treba zelo jasno razmejiti, kaj je javna zdravstvena mreža in kaj je zasebni interes v zdravstvu. In ta zakon bo razmejil, katere dvojne prakse so za javno zdravstvo koristne in katere so škodljive," je izpostavil. In ponovil: "Popolnoma nedopustno je, da nekdo dela v javni bolnici, dopoldne tam pove bolniku, da lahko pride na vrsto čez dve leti, popoldan pa v njegovi zasebni ordinaciji dobi storitev takoj."

Sledijo nove reforme

Po plačni torej na vrsto prihajajo še druge reforme. "Zadali smo si jih za dva mandata, a si upam napovedati, da bodo tri od štirih, ki so v teku - zdravstvena, stanovanjska in pokojninska reforma - izpeljane do parlamentarnih počitnic prihodnje leto, ne bodo pa nujno vidni še vsi učinki, saj se denimo pri zdravstveni stvari ne zaključijo zgolj s sprejemom zakonodajnih podlag."

Glede dolgotrajne oskrbe bi si želel, da bi se stvari hitreje premikale: "Od ministra Simona Maljevca pričakujem, da bo dal dolgotrajni oskrbi določen pospešek."

Pokojninsko reformo, za katero je vlada izhodišča sprejela že pred meseci, trenutno usklajujejo s socialnimi partnerji. "Ker gre za občutljivo temo, smo se odločili, da bomo socialni dialog maksimalno izkoristili. Želimo priti do rešitev, ki bodo uživale čim širši konsenz v družbi," večmesečno usklajevanje pojasnjuje Golob.

Eno od izhodišč pokojninske reforme je, da naj bi po reformi delali dlje, a dobivali boljšo pokojnino. Je to realno pričakovanje? Golob pravi, da je: "Če nam bo uspelo delati dlje in podaljšati delovno aktivno dobo, potem bomo lahko tudi imeli na koncu vsi višje pokojnine."

Kako je z upokojenci?

Ob pozivih k izplačilu "božičnice" za upokojence tudi v letošnjem letu pa je spomnil, da so lani dodatek izplačali izjemoma, in sicer z namenom blaženja draginje, letos pa so pokojnine dvignili za 8,8 odstotka, medtem ko so inflacijo uspeli zajeziti. "Lanska rešitev je bila prehodna, letošnja je pa trajna," je opomnil. Spomnil je tudi, da so v okviru lanskega 100-milijonskega paketa poskrbeli za najranljivejše, za prejemnike vdovskih pokojnin, in dvignili zajamčeno pokojnino "nad nivoje, ki smo jih obljubili na primer v koalicijski pogodbi".

"Kdor danes protestira z namenom dokazovanja, da se je položaj upokojencev v zadnjih letih poslabšal, v resnici zavaja ljudi in nima nobenega drugega kot politikantske namene," je zato ocenil Golob, a dodal, da ima vsak ima pravico, da pove svoje mnenje.

Drugi paket davčnih sprememb

Še pred koncem leta bo vlada predstavila tudi izhodišča za drugi paket davčnih sprememb. Ta bo povezan s stanovanjsko politiko in konkurenčnostjo gospodarstva.

"Trenutno se največ posvečamo stanovanjski politiki, ker bo sestavljena iz več elementov, eden od teh so zagotovo tudi davčne spremembe. Ukrepi na področju davka na premoženje morajo biti torej usklajeni s stanovanjsko politiko in morajo podpirati usmeritev, da se da čim več praznih stanovanj na trg in v dolgoročne najeme," je napovedal.

"Zasledujemo cilj, da bi lahko v doglednem času prišli do ustreznega stanovanja, čeprav ne nujno takoj lastniškega," je dejal. Del stanovanjske politike sta tako tudi gradnja novih najemniških stanovanj (za stanovanjski program bodo namenili milijardo evrov v desetih letih, pri čemer je 100 milijonov evrov letno v proračunih za prihodnji dve leti že zagotovljenih) in regulativa kratkoročnih turističnih najemov.

"Če bomo povečali ponudbo, verjamemo, da bomo lahko prišli tudi do nižjih cen. Ni velike matematike, največji izziv je, kako te tri ukrepe spraviti sinhrono v delovanje, a sem optimist, da se bodo v naslednjega pol leta videli prvi konkretni rezultati tudi na stanovanjski politiki," je dejal.

Ena glavnih tem v EU pa je konkurenčnost evropskega gospodarstva. "Žal se razmere izrazito zaostrujejo, tudi v naši največji zunanjetrgovinski partnerici, in se bodo z najverjetnejšo uvedbo carin na evropske produkte v prihodnje samo še zaostrile," je posvaril Golob.

Foto: Profimedia Tovarna delavec stroj motorji Stellantis Pripravljeni na težke čase

A Slovenija se na težke čase intenzivno pripravlja, zagotavlja. Vnovič je izpostavil dosedanje povečevanje vlaganj v znanost in inovacije in spodbujanje tujih investicij pri nas. To bodo nadgradili še z ukrepi za zadržanje dobavnih verig in kvalificirane delovne sile. "Govorim o dopolnitvah zakonskih rešitev za možnost skrajšanega delovnega časa zaposlenih za prebroditev prehodnega obdobja. Verjamemo, da bomo s temi ukrepi uspeli zadržati vodilna podjetja oziroma jedra znotraj panog, tudi če panoga pride v krizo. Hkrati pa intenzivno spodbujamo domače in tuje investicije v panoge, kjer krize ni na vidiku, denimo v farmacijo. Tu je Slovenija postala ena najbolj zaželenih destinacij za investicije v Evropi," je dejal premier. Dodal je, da pogovori o novih tujih investicijah v Sloveniji ves čas potekajo, med sektorji je naštel avtomobilsko in kovinskopredelovalno industrijo.

Zastoj pri razvoju električne mobilnosti v Evropi se mu ne zdi presenetljiv, prav tako to ne bi smelo vplivati na trajnostne cilje. "Se je pa zagotovo pokazalo, da takrat, ko poskušajo uradniki prepodrobno načrtovati pot do cilja, največkrat zgrešijo. Verjamem, da bo treba to pot ponovno premisliti tudi na evropskem nivoju in tudi kakšno omejitev v avtomobilski industriji umakniti. In potem bomo mogoče do cilja prišli celo še hitreje," je dejal.

Primer prevelikega diktata ljudem je zanj tudi primer električnih bojlerjev. "Mi moramo definirati, kaj pomeni trajnostni dom, ljudje so pa dovolj pametni, da bodo izbrali tisto tehnologijo, ki jim najbolj ustreza, da bodo prišli do cilja," je bil kritičen do predpisa vlade Janeza Janše.

Varnostne razmere v Sloveniji

Mednarodne okoliščine pa vplivajo tudi na varnost. Golob je zatrdil, da je bila izmenjava ruskih vohunov v zadovoljstvo tako zahodne strani kot ruske, zato na varnostno situacijo v Sloveniji ni negativno vplivala, prej obratno. Zato pa na varnostno situacijo bistveno bolj vplivajo razmere na Bližnjem vzhodu "in radikalizacija, ki izhaja od tam".

Tudi zaradi tega je Slovenija pred časom uvedla in na zadnji seji sklenila podaljšati nadzor nad notranjimi mejami. Podobno so naredile tudi nekatere druge evropske države in rezultati so po njegovem mnenju vidni v upadu števila migrantov, in sicer za skoraj 20 odstotkov v primerjavi z lani.

Foto: Profimedia Avstrija mejni prehod "To zmanjšanje ni naključje, saj so razmere v svetu še bolj zaostrene in ne manj. To je posledica aktivnega delovanja tako na zunanjih mejah EU kot tudi poostrenega nadzora nad balkansko potjo, kjer je Slovenija skupaj z Italijo in Hrvaško izvedla cel kup ukrepov, vključno z dogovori z oblastmi v Bosni in Hercegovini. Če se bo trend nadaljeval, bo to eden večjih uspehov, zaenkrat kaže sorazmerno dobro," je navedel.

Napovedal je še, da bo policija v času prihajajočih božično-novoletnih praznikov še poostrila nekatere nadzore, "da bomo lahko brezskrbno in varno preživeli praznike".

Je pa izrazil razočaranje nad vetom ZDA na predlog resolucije VS ZN, ki bi zahtevala takojšnje premirje in izpustitev talcev v Gazi, katere pobudnica je bila Slovenija. Na vprašanje, ali sta o tem govorila tudi z odhajajočim predsednikom ZDA Bidnom ob njegovem obisku v Beli hiši, je dejal, da pogovorov na štiri oči ne komentira. "Bom pa vseeno rekel, da sem pričakoval drugačno odločitev."

Spregovoril je tudi o precej nizki javnomnenjski podpori stranki Gibanje Svoboda in vladi, ki jo izkazujejo ankete, a je prepričan, da se trend že obrača. "Sem pa razumel sporočilo, zato sem odpovedal večino službenih poti v tujino in se bom prvenstveno posvečal temu, kako izboljšati položaj ljudi v Sloveniji. Po dogovoru s predsednico države bom tako večino obveznosti v tujini v prihodnjem letu prepustil njej," je napovedal Golob.

dezurni@styria-media.si