Premier Robert Golob je danes na 26. posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju nagovoril vodje slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev.

"Ker sem prvič z vami, mi boste oprostili kakšen lapsus (smeh, op. a.)," je uvodoma dejal Golob in najprej poudaril pomembnost slovenske kandidature za članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih 2024 in 2025.

"Cilj vlade v zunanji politike je, da se ponovno afirmiramo kot polnopravna članica jedrne Evrope. Koristi, ki jih imamo od tega stališča, so se že v šestih mesecih pokazale za tako velike, da si tega nisem znal predstavljati. Ko smo zavezani istim vrednotam, obenem pa imamo znanje in pogum, so nam v Evropi odprta vsa vrata," je razliko od zunanje politike prejšnje vlade Janeza Janše začrtal Golob.

"Zahodni Balkan je bil 20 let dobesedno v slepi ulici. Slovenija je bila tista, ki je s skupno akcijo raznih institucij dosegla, da se je Bosna in Hercegovina postavila na evropski zemljevid," je opozoril Golob in izpostavil, da so tudi manjše države lahko odločilen faktor v mednarodnih odnosih.

"Kljub temu, da evropska komisija vidi izključno sebe kot tistega, ki bi vodil pogajanja z BiH, bomo skušali mi na svoj način doseči, da bi stvari tekle hitreje in bolj uspešno. Zato smo tudi podali predlog za implementacijsko konferenco. Bomo videli, ali nam bo uspelo, da jo pripravimo v Sloveniji. Morda bo v Bruslju. V vsakem primeru pa bomo pritiskali in tudi vas pozivam, da pritiskate po vaših poteh, da se ta konferenca zgodi čim prej. Da to ne bo odvisno od navdiha posameznega administratorja ali komisarja iz Bruslja, ki se mu s tem da malo bolj ali malo manj ukvarjati," je diplomatom dejal Golob.

"Naša pripravljenost prisluhniti ukrajinskim interesom ob ruski agresiji je nekaj, o čemer se ne pogajamo. O tem smo se vedno potrjevali v parlamentu in parlament je bil, kot je le redko, soglasen. Naj nihče niti ne razmišlja o tem, da bi poskušal solirati. Tu moramo biti soglasni. Gre za to, ali bomo pomagali žrtvi, ali pa bomo sporočali, da sta žrtev in napadalec enaka. Pa nista. Veliko smo pomagali. Veliko več kot prejšnja vlada, ki je veliko govorila in malo realizirala," je na temo ukrajinske krize dejal Golob.

Premier je v svojem nastopu omenil še različne vidike varnosti. Napovedal je, da bo Slovenija do leta 2030 izpolnila cilj Nata, da za obrambo nameni dva odstotka bruto domačega proizvoda. Pomembna se mu zdi prehranska varnost, prepričan je, da je treba čim prej nasloviti vprašanje primernega zadovoljevanja prehranskih potreb. "Brez spremembe prehranskih navad ne bo šlo," je dejal. Pri energetski varnosti pa je izpostavil vlogo diplomacije pri tem, da se je Slovenija od oskrbe z ruskim plinom premaknila do oskrbe z alžirskim. To je bilo po njegovih besedah mogoče zahvaljujoč dobrim odnosom z Italijo in Alžirijo.

Fajon: Vse več delitev

Pred Golobom je zbrane na Brdu nagovorila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. "Globalni trendi ne rišejo optimistične slike prihodnosti. Bolj pripovedujejo zgodbo o vse večji razdrobljenosti in delitvah na svetovnem prizorišču," je dejala Fajon, ki je Ukrajino označila za osrednji varnostno-politični izziv.

Poudarila je, da mora slovenska diplomacija kljub majhnosti delovati globalno. "V zunanji politiki moramo kljub nekaterim omejitvam, kot je recimo naša šibka diplomatska prisotnost zunaj Evrope in ključnih svetovnih prestolnic, razmišljati tudi o globalnih vprašanjih. Imeti moramo širšo sliko, v katero umeščamo regionalna vprašanja in izzive Slovenije," je povedala.

V četrtek bosta diplomate nagovorili še predsednici države in državnega zbora, Nataša Pirc Musar in Urška Klakočar Zupančič. Častni gost posveta je španski minister za zunanje in evropske zadeve José Manuel Albares Bueno.