Z gasilsko parado, v kateri je sodelovalo 480 gasilcev in 28 gasilskih vozil, so v Ljubljani zaključili praznovanja v okviru 140 let Gasilskega društva Ljubljana mesto in 140 let gasilstva v Ljubljani.

Predsednik društva Jošt Jakša je ob tem dejal: "Za vodstvo prostovoljnih gasilcev v Ljubljani obletnica pomeni veliko obvezo, kajti to, kar smo prevzeli od prednikov, smo dolžni peljati naprej, kar pa je v mestnem okolju težko. Na podeželju gasilstvo je vrednota, v mestu pa je izgubilo to veljavo."

Javna gasilska služba v Ljubljani je sicer sestavljena iz Gasilske brigade Ljubljana in 35 prostovoljnih gasilskih društev. V Mestni občini Ljubljana je javna gasilska služba organizirana v sklopu oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo. Podpredsednik Gasilske zveze Slovenija Janez Grobolšek je ob tem dejal: "Gasilci so prva in prava županova vojska, brez katere bi težko vodil občino," je dejal.

Prvi zbor prekinil požar
Prvi občni zbor samostojnega ljubljanskega gasilskega društva je sicer v dvorani ljubljanskega magistrata potekal junija 1870- a že sredi zbora je zagoralo, tako da so morali sejo prekiniti.

Leto 1371 je sicer zabeležen prvi požar v Ljubljani, ki je močno prizadel Gornji, Stari in Mestni trg. Pogorel je tudi rotovž, v njem pa mnoge pomembne listine in arhiv. Leta 1493 je ogenj uničil predel med Šuštarskim mostom in današnjim Vodnikovim trgom, umrlo pa je 19 ljudi.

Na varnost pazili čuvaji
Da bi bili na požar pravočasno opozorjeni, so v Ljubljani organizirali nočno čuvajsko službo. Nočni čuvaj zavit v pelerino z laterno in helebardo je ponoči krožil po mestnih ulicah. Če je opazil sumljiv dim, je s trobljenjem v rog ali z bitjem plati zvona opozoril meščane na nevarnost. Tak način alarmiranja se je obdržal vse do konca dvajsetih let, za večje požare pa vse do italijanske zasedbe Ljubljane leta 1941.