Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe od nastopa aktualne vlade do marca letos, povedal, da je slovenska vlada v epidemiji covida-19 ravnala dobro, usklajeno in primerljivo s sosednjimi državami, ki so sprejemale podobne ukrepe, a z drugačnimi učinki. Člani vlade so po njegovih besedah med seboj dobro sodelovali. Do nestrinjanj je prihajalo predvsem pri tehtanju o poseganju v gospodarstvo in zaščiti zdravstva na drugi strani.
Naštel je več točk, kjer bi vlada lahko ravnala bolje. Obžaloval je, da so bile šole med epidemijo v določenem obdobju zaprte, gospodarstvo pa je delovalo. "To je bilo do otrok nekorektno," je dejal.
Da so ljudje z minimalnimi znaki okužbe in tisti, ki so v tveganih stikih z okuženimi s koronavirusom odhajali v službo, ker niso imeli priznanega 100-odstotnega denarnega nadomestila za čas bolniške odsotnosti, je po njegovi oceni verjetno vodilo v širjenje okužb.
"Kacin je bil napačna izbira"
Prav tako je za problematično označil nizko zaupanje ljudi v vlado pri vodenju epidemije in v ukrepe. Anketo javnega mnenja je takrat za ministrstvo izvedlo podjetje Valicon, je pojasnil. Med drugim je pokazala, da približno tretjina vprašanih protikoronske ukrepe označuje za nesmiselne, podoben odstotek ljudi pa je nasprotovalo vladi. Stroko so ljudje po njegovih besedah videli kot "podaljšano roko vlade, kar je večkrat verjetno bila". Tudi to je po njegovi oceni vodilo v slabše upoštevanje ukrepov.
Poudaril je, da je bila epidemija na začetku podcenjena, prejšnja vlada pod vodstvom Marjana Šarca pa je s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer da so epidemijo sprva obravnavali kot "malo hujšo gripo", verjetno prejela premalo opozoril o resnosti stanja. Samo sebi je bilo prepuščeno tudi ministrstvo za zdravje, kar naj bi Gantarju dejal tudi prejšnji minister Aleš Šabeder.
Zavrnil pa je očitke, da se vlada preko poletja 2020 na drugi val epidemije ni pripravljala. Po njegovih besedah so povečali dnevne kapacitete analize brisov za PCR-testiranje iz 1500 na približno 7000, vzpostavili mobilne enote za odvzem brisov v domovih starejših in opredelili stopnje aktivacije covidnih bolnišnic.
Danes je pred preiskovalno komisijo stopil tudi Klemen Nicoletti iz podjetja Majbert Pharma, a na vprašanja komisije ni želel odgovarjati zaradi predkazenskega postopka, ki teče proti njemu. Njegov zagovornik Dejan Marković je dejal, da bi si z odgovarjanjem Nicoletti lahko škodil v predkazenskem postopku. Marković pričakuje, da bo zoper Nicolettija uveden kazenski postopek.
Predlagal je zaprtje meje s Hrvaško
Prvi val epidemije je bil, tako Gantar, blažji, ker so okužbe prišle z Italije, zahodno mejo pa je bilo lažje nadzorovati. Prav tako je vladal strah pred boleznijo, zato so se ljudje držali ukrepov.
Drugi val pa se je začel zaradi okužb, ki so prišle iz držav nekdanje Jugoslavije, še posebej Hrvaške. Večina okuženih s koronavirusom je bila mladih, ki so bolezen prebolevali blago ali asimptomatsko, posledično pa se je virus nenadzorovano širil. Zato je sam predlagal zaprtje meje s Hrvaško dva tedna prej oz. zamik začetka šolskega leta.
Vlada je nato sprejela nekatere druge ukrepe, ki pa niso bili tako učinkoviti. Tudi zato je premier Janša po besedah Gantarja sprejel odločitev o množičnem hitrem testiranju na okužbo s koronavirusom.
Kako so kupovali hitre teste
Zaradi velike potrebe po testih so se odločili, da bodo tretjino testov kupili po hitrem postopku, dve tretjini pa na javnem razpisu. Po prvem neuspelem razpisu so na drugem izbrali najcenejše teste podjetja Majbert Pharm, ki ga Gantar pred tem ni poznal.
Na vprašanje predsednika komisije Roberta Pavšiča o validaciji testov je odgovoril, da ta v prvem odboju ni bila narejena, zato so kupili majhno količino testov, v pogodbi pa zapisali tudi klavzulo, da se razpis, če testi ne ustrezajo kriterijem, lahko razveljavi. Poudaril je, da pri razpisu ni sodeloval, v celoti ga je izvedla razpisna skupina na ministrstvu. Takrat je bil zadovoljen, da so dobili teste po "daleč najnižji ceni, ki so ustrezali visokim kriterijem".
Članica komisije Janja Sluga (NP) je nato predlagala, da preiskovalna komisija o nakupu prvih hitrih testov povpraša tudi omenjeno razpisno skupino.
Zaprtju nasprotoval Počivalšek
Gantar je obžaloval, da mu med jesenskimi šolskimi počitnicami v letu 2020 ni uspelo doseči zaprtja države kot v prvem valu epidemije, čemur je po njegovih besedah nasprotoval gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Veliko težav je bilo tudi z vročanjem karantenskih odločb posameznikom ob tveganih stikih z okuženimi s koronavirusom.
Spomnil je, da je nova vlada Janeza Janše takoj po prevzemu oblasti na prvi seji vzpostavila krizni štab in imenovala strokovno skupino za covid-19. V strokovni skupini je bil vedno tudi epidemiolog, je poudaril.
Koliko je bila cena da so izbrali tiste teste? Skrite obljube dobre naložbe €€€€€€
Gantar bo zdaj faflav, ko je bil minister je bil pa tiho kot rit.
Ko se podgane začnejo med sabo gristi, marsikatera resnica na plano pokuka...