Skupina poslancev s prvopodpisanim Hanom je danes v parlamentarno proceduro vložila predlog za začetek postopka za dopolnitev 57. člena ustave. Predlagajo, da se drugi odstavek dopolni z besedilom, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, zasebne šole pa se lahko sofinancirajo v omejenem obsegu na način, kot to določa zakon.

Zakaj bi ločili javno in zasebno

Han je danes izpostavil, da je zadnja odločitev ustavnega sodišča glede vprašanja financiranja javnih in zasebnih šol iz proračuna porušila vzpostavljeno razmerje med javnim in zasebnim in zasebnemu šolstvu na široko odprla vrata za uvajanje ekonomskega interesa ter ekonomsko in drugo politično doseganje ciljev.

Kot pravi, nimajo zamer do zasebnega šolstva in mu s predlogom za spremembo ustave ne želijo ničesar oporekati, a so prepričani, da javnega in zasebnega šolstva ne gre dajati v isti koš. S tem predlogom bi po njegovih besedah zagotovili enako financiranje kot doslej, zakonodajalca pa bi zavezali, da skrbi za javno šolstvo. Skrbi jih namreč, da bi se zasebno šolstvo širilo na račun mreže javnih šol.

"Zasebne šole so nepotrebne"

Po oceni poslanke DeSUS Marije Kotnik Poropat je slovensko šolstvo dobro organizirano in so zasebne šole nepotrebne. Luka Mesec iz ZL pa je poudaril, da so se za podporo predlogu spremembe ustave odločili, ker želijo stopiti skupaj v bran javnemu, brezplačnemu, vsem dostopnemu in laičnemu šolstvu.

Zadnja odločitev ustavnega sodišča je po oceni Meseca ustvarila nevaren precedens, zato želijo v ustavo vnesti točnejšo definicijo. S tem želijo preprečiti, da bi "v časih, ko povsod v javnem sektorju varčujejo, na široko odpirali vrata zasebnim šolam". Želijo stopiti v bran razmejitvi med javnim in zasebnim šolstvom, pa tudi laičnemu šolstvu. Laično in javno šolstvo je temelj vseh razsvetljenskih družb, je poudaril Mesec.

ZaAB "želi pomagati US"

Podpise podpore k predlogu so prispevali tudi poslanci ZaAB. Vodja poslancev ZaAB Jani Möderndorfer je v izjavi medijem pojasnil, da so s svojimi glasovi želeli pomagati ustavnemu sodišču. Spomnil je, da je ustavno sodišče o tem vprašanju odločalo že dvakrat in se tokrat izreklo drugače kot prvič. To po mnenju Möderndorferja pomeni, da ima tudi sodišče težave z razumevanjem ustave, zato je po njegovem prepričanju čas za bolj jasno opredelitev v ustavi.

Han upa, da bodo v razpravi na ustavni komisiji uspeli doseči tolikšen konsenz, da bo sprememba ustave sprejeta.

Preberite še komentar Kako tri šole ustrahujejo pol države.