Kot uspešnega je Erjavčev današnji nastop ocenilo 12 članov OZP, negativni glas pa mu je namenilo pet poslancev.

Po zaslišanju je Erjavec izrazil zadovoljstvo s potekom predstavitve, pa tudi sicer z delom, ki ga je v minulem letu opravil na MZZ. "Zelo sem zadovoljen. Dejansko sem v tem letu marsikaj postoril na področju zunanjih zadev, zlasti kar se tiče relacij med Slovenijo in Hrvaško," je dejal.

Glede prihodnosti pa: "Mislim, da imamo dobro vlado, ki se bo lahko kosala s problemi. Čaka nas zelo težko delo. Sam moram reči – glede na to, da bom očitno nadaljeval kot minister za zunanje zadeve –, da me skrbi, ker je situacija težka, ljudje nezadovoljni in bo treba kar zavihati rokave in trdo delati, če želimo, da izidemo iz te krize in da ljudje dobijo večje zaupanje v politiko."

Končal po 30 minutah

Kot ključne prednosti novega mandata na čelu MZZ je Erjavec, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, danes med drugim izpostavil odnose s sosednjimi državami, podporo Zahodnemu Balkanu in krepitev strateških partnerstev z "velikimi", od ZDA do Rusije in drugih hitro rastočih gospodarstev, kot so Kitajska, Turčija, Indija, Kazahstan in Azerbajdžan.

Je za močno gospodarsko diplomacijo, ki pa mora biti ciljno usmerjena, in proti nadaljnjemu krčenju diplomatsko-konzularnih predstavništev. Še naprej bo Slovenija v mednarodnem delovanju poudarjala spoštovanje človekovih pravic. Sicer pa Erjavec meni, da hitre in velike spremembe v zunanji politiki niso smiselne in jih v svojem drugem mandatu očitno ne načrtuje.

Erjavec je po slabe pol ure predstavitve sicer dejal, da se mu zdi smiselno, da zaključi, saj je v prvo govoril uro in pol, zaradi česar so bili nekateri poslanci prikrajšani.

Predstavitvi sledila umirjena razprava

Nadaljeval je Samo Bevk, ki je dejal, da se mu to zaslišanje zdi še najmanj smiselno in pohvalil Erjavčev pretekli dialog z ministrstvom.  "Spomnim se, da je bila prioriteta ministra ob začetku mandata obisk vseh sosednjih držav, kar je bila dobra poteza," je dejal Bevk. V obdobju nastajanja nove vlade ugotavlja, da je svet dobil dva nova voditelja – papeža in novega kitajskega predsednika. Zato ga zanima, kakšno politiko bo do teh dveh držav, Vatikana in Kitajske, vodila Slovenija. Erjavec je na to odgovoril, da je opazil, da imamo Slovenci v Vatikanu vpliv, kar je bilo zaznati v pogovoru s prejšnjim papežem Benediktom XVI.

Janja Klasinc je dejala, da si upa trditi, da je bilo področje zunanjih zadev eno od najuspešnejših področij minule vlade. Dejstvo, da bo v kratkem na glasovanju ratifikacija pristopne pogodbe s Hrvaško, je velik dosežek. Zmotilo pa jo je glasovanje v Združenih narodih o Palestini. "Prevečkrat želimo slediti večinskemu mnenju o Palestini," je dejala Klasinčeva in dodala: "Upam, da bo v prihodnje drugače, kar je bilo zaznati iz predstavitve kandidata."

Erjavec pomiril Jerovška

Jože Jerovšek se sicer strinja z Bevkom, da je zaslišanje dokaj nesmiselno, vendar pa ni nesmiselna izmenjava mnenj. Kot je zaznal v medijih, ti zaslišanj ne vidijo kot izmenjavo mnenj – opozicija namreč ni upoštevana –, pač pa gre pri poročanju bolj za nekakšen "PR" kandidatov za ministre. V šali je dodal še, da se je danes Erjavcu uspelo izogniti omenjanju pokojnin oziroma upokojencev, in se vprašal, ali – glede na kandidata za ministra za obrambo Romana Jakiča – obstaja kak skrivni aneks, da bo slovenska vojska morda ukinjena.

Erjavec ga je pomiril in mu zagotovil, da ni skrivnega aneksa. Kandidat je bil zelo vesel vprašanja o (ne)imenovanju veleposlanikov, zlasti v Berlinu. Ker se je mesto za Berlin izpraznilo že lani pred poletjem, a ker procedura z razpisom ni stekla, še nimamo veleposlanika. "Jaz nisem taktiziral, je pa mogoče nekdo drug," je dejal Erjavec. Dejal je še, da je imel predlog, ki pa na vladi ne bi "šel skozi". "Vemo pa, kdo je bil predsednik vlade," je dejal.

Pri tem celo meni, da bi morda kvoto politično imenovanih razširili, a ne na način, da bi potem odslužene politične kadre reševali na tak način. Pri tem je kot primer navedel Ljubico Jelušič, ki ji glede na njene izkušnje in znanje verjetno ne bi očitali političnega imenovanja, če bi zasedla takšno mesto.

Besede ne zadostujejo

Na vprašanje glede sodelovanja Slovenije v misijah in operacijah v tujini je Erjavec opozoril, da je zmotno misliti, da je odločitev o tem zgolj v rokah premierja ali ministra, ampak gre tu za vrsto drugih dejavnikov. "Mi promoviramo človekove pravice, vladavino prava, a samo z besedami nas ne bo nihče resno jemal. Promovirati je treba tudi s konkretnimi aktivnostmi in včasih so tudi mirovne operacije takšna aktivnost," je dejal.

Ob tem je izpostavil, da Slovenija vedno sodeluje le v misijah za podporo miru, ko se preprečuje množične kršitve človekovih pravic in ki so obenem pokrite z ustreznimi sklepi Združenih narodov. Tovrstne misije so po njegovem "povsem legitimne".