Enodružinske hiše se zaradi povečanega števila tujih delavcev in pomanjkanja samskih domov marsikje po Sloveniji spreminjajo v prenapolnjena bivališča za tuje delavce. Tako denimo v nekdaj enodružinski hiši izven Ljubljane po naših podatkih trenutno biva dvajset delavcev iz območja nekdanje Jugoslavije, njihovo število pa se še povečuje, saj je v hiši nameščenih skupno 35 postelj. Nezadovoljni so tako sosedje, zaradi hrupa in pogostih prihodov in odhodov kombijev na parkirišče pred hišo, ki je bilo preurejeno iz nekdanjega vrta, kakor tudi delavci, ki za najem postelje po naših podatkih plačujejo kar 110 evrov po osebi. 

"Tak donos je znanstvena fantastika"

Ko bo hiša polna, bo lastnik mesečno iz naslova najemnin dobil 3.850 evrov. "Ob nakupni ceni hiše v višini 160 tisoč evrov, to predstavlja 25 odstotni letni donos na investicijo, kar je v nepremičninah 'znanstvena fantastika'," pravi Roman Prskalo iz nepremičninske agencije Metropola IN in opozarja, da na tem področju trenutno pri nas vlada popolni kaos, ki koristi le bogatenju nekaterih najemodajalcev. 

Slovenija Pri nas zaposlenih vse več tujcev, čeprav je na zavodu še 90 tisoč ljudi

Podobnih primerov kot je opisani, je v Sloveniji veliko, v ta namen pa se ne predelujejo le stanovanjske hiše, ampak celo zidanice. Prskalo del težave vidi v tem, da se je število večstanovanjskih objektov, ki so bili po osnovnem namenu samski domovi, v katerih so včasih bivali tuji delavci, drastično zmanjšalo. 

Foto: Profimedia Tuji delavci

Večino samskih domov je ugasnilo

"Nekateri podatki kažejo, da jih je od leta 2000 ostalo le še dvajset odstotkov, preostalih 80 odstotkov pa se jih je preuredilo v večstanovanjske objekte in prodalo na trgu," navaja Prskalo. "Največkrat podjetje za svoje delavce najame stanovanja oz. sobe, ki so čimbližji lokaciji, kjer so zaposleni. Najemniških stanovanj in sob na trgu po vseh mestih v Sloveniji primanjkuje, zato se podjetja oz. njihovi lastniki nemalokrat odločajo za nakup oz. najem samostojnih enostanovanjskih hiš, ki jih oddajo v podnajem svojim delavcem. Marsikatera enodružinska hiša tako čez noč postane 'samski dom', saj v njej lahko živi tudi od deset do 15 delavcev, včasih pa še več."

Števila najemnikov ne nadzira nihče

Števila najemnikov ne nadzira nihče. "Zanimivo je, da lastnik hiše oz. najemodajalec ni v prekršku, če v enodružinsko hišo namesti večje oz. zelo veliko število najemnikov, kljub temu, da to včasih lahko bistveno vpliva na kvaliteto bivanja teh najemnikov, posledično pa tudi na bivanje sosedov in ostalih prebivalcev v naselju," pravi Prskalo in poudarja, da nihče, niti upravne enote niti stanovanjska inšpekcija, ne preverjajo, koliko oseb dejansko živi na določenem naslovu. 

Foto: Metropola IN Roman Prskalo

"V primeru, da je v objektu oddanem v najem zaradi prevelikega števila najemnikov vseskozi 'galama', imajo sosedje popolnoma »zvezane roke«, in dejansko ne vedo, na koga se lahko sploh obrnejo po pomoč, razen na policijo, v primeru kršenja javnega reda in miru. Ena od rešitev bi bila lahko dopolnitev stanovanjske zakonodaje, na osnovi katere bi moral najemodajalec, ki oddaja objekt tujim delavcem v dolgoročni najem, poleg zagotavljanja minimalnih bivanjskih standardov v objektu pridobiti tudi soglasja npr. vseh sosedov mejašev, podobno kot je to določeno za primere kratkoročnega oddajanja stanovanj v etažni lastnini turistom."

Roman Prskalo, Metropola IN

"Stanovanjska inšpekcija v zvezi z nastanitvami delavcev v enostanovanjskih stavbah nima pristojnosti," so pojasnili pri ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Simon Zajc. Leta 2015 je bil sicer sprejet Pravilnik o minimalnih standardih za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji, ki med drugim določa, da mora biti glede na število oseb, ki prebivajo v prostoru, zagotovljeno za spanje najmanj šest kvadratnih metrov na osebo oz. na dve osebi, v primeru, ko sta postelji ena nad drugo, za kuhinjo en kvadratni meter in za prebivanje en kvadratni meter, brez sanitarnih prostorov.

Pri Inšektoratu za delo statistično ne spremljajo prijav po vsebini, zato ne morejo točno odgovoriti, koliko se jih nanaša na kršitve omenjenega pravilnika. "Prijave se namreč najpogosteje nanašajo na različna področja," pojasnjuje Jadranko Grlić iz IRSD. "Na podlagi splošnega pregleda nad prejetimi prijavami pa ugotavljamo, da prejmemo izredno malo prijav, ki bi opozarjale na kršitve pravilnika."

Na leto do največ štiri kršitve

Leta 2018 je IRSD ugotovil dve, leto pred tem tri, dve leti nazaj pa štiri kršitve Pravilnika o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev. 

"Glede kršitev dodajamo, da pravilnik v drugem odstavku prvega člena določa, da mora minimalne bivanjske in higienske standarde, določene s tem pravilnikom, zagotavljati delodajalec, pri katerem je tujec zaposlen, oziroma naročnik dela, za katerega tujec opravlja delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava, če tujcu odda nastanitveni prostor, ki ga ima v lasti ali najemu, oziroma ga ima v lasti ali najemu fizična ali pravna oseba, kapitalsko povezana z njim," opozarjajo pri IRSD. "Če delodajalec ni tisti, ki tujim delavcem, ki pri njem opravljajo delo, daje v najem nastanitveni prostor, določbe tega pravilnika zanj ne veljajo."

Foto: Profimedia gradbišče gradbeni oder

Globe do 30 tisoč evrov

Če inšpektor ugotovi nepravilnosti glede določb pravilnika lahko ukrepa z upravno odločbo, s katero poskrbi, da delodajalec delavcem zagotovi ustrezne minimalne nastanitvene pogoje v skladu s pravilnikom. "Prav tako lahko na podlagi 54. člena zakona o zaposlovanju tujcev z globo od 3000 do 30 tisoč evrov kaznuje za prekršek delodajalca oziroma naročnika dela, z globo od 500 do 2.500 evrov kaznuje tudi odgovorno osebo delodajalca oziroma naročnika dela ter z globo 500 do 1.500 evrov kaznuje posameznika, ki ne zagotovi minimalnih bivanjskih ali higienskih standardov," razlaga Grlić. "Statistika kaže, da IRSD v letih 2017 do 2018 z globami ni ukrepal."

Po podatkih Statističnega urada se je število tujih delavcev v Sloveniji v preteklem letu zvišalo za skoraj 20 odstotkov in predstavlja skoraj deset odstotkov delovno aktivnega prebivalstva oziroma 87.700. Največ jih je iz Bosne in Hercegovine (nekaj več kot 42.600), iz Srbije (nekaj manj kot 10.800), Hrvaške (nekaj manj kot 7.500), s Kosova (nekaj več kot 7.100) in iz Makedonije (nekaj več kot 6.000). 

dezurni@zurnal24.si