V združenju ne nasprotujejo uvedbi davka na nepremičnine, ker bi bil modernejši kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ki ne zajema vseh nepremičnin, tudi pobiranje "ni takšno, kot bi moralo biti" - ni pa prav, da bi lastniki nepremičnin prispevali k polnjenju proračunske luknje, je dejal predsednik združenja Urh Bahovec.

Previsoka obdavčitev poslovnih nepremičnin

Poleg tega da so predlagane stopnje previsoke, so brez notranjega sorazmerja, dodajajo v združenju in kot primer navajajo, da je predlagana obdavčitev poslovnih nepremičnin petkrat višja od stanovanjskih.

"Ali je kdo na ministrstvu za finance izračunal, kakšna je še vzdržna obremenitev lastništva nepremičnin? Zakon namreč mora težiti k temu, da se bremena lahko financirajo iz tekočih donosov nepremičnine. Zakon ne sme lastnika siliti k temu, da nepremičnino proda," je dejal glavni tajnik združenja Aleksander Pavšlar.

Po mnenju združenja je razpon možnosti občin, ki bi lahko davek znižale na nič ali zvišale za 2,5-krat, preširok ter bo omogočil zlorabe in arbitrarnost pri določanju davka.

Pavšlar opozarja tudi, da ni mogoče izpodbijati modela vrednotenja. "Če bo v zakonu ostala rešitev, ki bo omejevala pravico do pravnega sredstva, gre za ustavno sporno rešitev, ki bo potrebovala presojo skladnosti z ustavo," je napovedal.

Razkoraki preveliki

Poleg tega so podatki v registru nepremičnin v veliko primerih napačni, dodajajo in kot primer navajajo evidentiranje zemljišč za gradnjo stavb. Za ta zemljišča bi npr. blejska občina plačala 2,2 milijona evrov davka, ljubljanska občina pa manj kot 600 evrov. "Že ta razkorak daje vedeti, da je s podatki v registru nepremičnin nekaj močno narobe," pravi Pavšlar. Če se bo šlo v uvedbo davka na teh osnovah, se bo šlo zavestno v neenako obravnavo, dodaja.

Zaradi posplošene tržne vrednosti višji davki

Podpredsednik združenja Edo Pirkmajer je opozoril, da se za davčno osnovo namesto tržne vrednosti nepremičnin postavlja posplošeno tržno vrednost, ki pa da lahko v posameznih primerih dopušča bistveno višje vrednosti, kot dejansko so.

"Ta sistem ne omogoča objektivnega ugotavljanja davčne osnove," meni Pirkmajer. Kot pravi, lahko priznavajo, da so podatki o posplošeni tržni vrednosti v večini primerov pravilni, da pa to ne more biti vzeto kot nekaj absolutnega in se ne more onemogočati ugotavljanje dejanskega stanja z ogledom na terenu ali s cenitvijo.

Združenje se zavzema tudi za to, da davčni zavezanci ne bi bili samo lastniki - načeloma je sicer po Pirkmajerjevem mnenju to v redu -, saj da pravni sistem pozna različne možnosti, da se korist od nepremičnine prenese na koga drugega, in to ne s prodajo, npr. z užitkom ali uporabo stanovanja.

Kaj je to nerezidenčna nepremičnina?

Predlagana višja obdavčitev nerezidenčnih stanovanj je po Pirkmajerjevem mnenju popolnoma napačna, saj da ni razloga za višjo obdavčitev teh nepremičnin, poleg tega ni mogoče nesporno ugotoviti, kaj je to nerezidenčna nepremičnina.

"Ali se želi doseči, da bo v prazno stanovanje prišel najemnik? Zakaj pa ne pride? Na trgu je dovolj najemnih stanovanj, ki se ne oddajajo. Torej najemniki ne morejo plačati tržne najemnine. Po predlogu zakona pa je nerezidenčno tisto stanovanje, ki ni oddano za tržno najemnino," je dejal Pirkmajer in dodal, da bo prišlo do izigravanj.

Potreben individualen pogled

V združenju še menijo, da bo davek povzročil velik šok. Zavzemajo se za to, da se socialne primere individualno pogleda, ne da se npr. zniža obdavčitev za upokojence, ker da niso vsi upokojenci socialni primeri, po drugi strani pa ni nujno, da če nisi upokojenec, nisi socialni problem. Opozarjajo tudi na spremenjene pogoje poslovanja za podjetja, ki lahko nekatere potisnejo na rob rentabilnosti.