Na ta način se spominjamo dogodkov ob 23. novembru 1918, ko je general Rudolf Maister s svojo vojsko prevzel vojaško oblast v Mariboru in s tem omogočil, da je ta del ozemlja ostal slovenski.

"Slovenci smo s pomočjo Rudolfa Maistra in njemu podobnih velikanov močnejši," je prepričana premierka Alenka Bratušek. V preteklosti smo po njenih besedah pokazali, da znamo zmagovati, da smo hrabri, pogumni in odločni, ko gre za klic domovine.

"Zakaj ne bi tega storili tudi danes," se sprašuje v poslanici. Kot piše, smo sami sebi in svetu pokazali tudi visoko stopnjo solidarnosti, ko gre za naše skupno dobro. Po njenem mnenju gre tudi danes za klic domovine in če mu bomo znali prisluhniti, se nam ne bo treba bati za prihodnost. "Danes spreminjamo naš svet na način, ki ni prijeten. A Maistrov boj za pravičnost in svobodo je bil zagotovo še težji," ocenjuje predsednica vlade. Tisti, ki so njegova prizadevanja takrat podcenjevali, so se po njenih besedah ušteli, njegove zasluge pa so uspeli prepoznati šele potem, ko je bilo bitke konec.

Pahor: Sodelovanje vseh za vse je neizogibna nujnost 

Predsednik države Borut Pahor je na osrednji slovesnosti spomnil na Maistrov pogum, voljo in vizijo. A da bi danes premagali težke čase, po njegovih besedah ni potrebna vojaška sila, pač pa moč naše politične enotnosti in odločnosti. Sodelovanje vseh za vse je neizogibna nujnost, meni.
Tako predsednik poziva, naj se ne sprašujemo več, zakaj česa ni mogoče storiti, temveč se vprašajmo, kaj in kako je nekaj mogoče narediti, in to storimo.

Kot dobro lastnost krize je Pahor izpostavil, da se zaradi nje končujejo divje privatizacije, okoriščanja z gospodarsko in politično močjo ter umiranje sleherne odgovornosti za ravnanje z javnim dobrim. Po Pahorjevih ocenah so se "končno zganile" tudi ustanove pravne države, prav tako smo začeli s potrebnimi strukturnimi spremembami na gospodarskem in socialnem področju. Da pa bi dokončno premagali krizo, potrebujemo nov sveženj celovitih ukrepov za oživitev gospodarske rasti, je prepričan.

Obenem opozarja, da bi konec krize utegnil imeti slabo lastnost, če bi se zaradi izboljšanih gospodarskih izkazov zaradi zunanjih okoliščin prehitro znova polenili v nekaterih nujnih strukturnih spremembah. Izboljšanje bi bilo namreč zelo kratkotrajno, vnovična kriza pa nas bi prizadela še veliko huje, je pojasnil. Zato je po njegovih besedah treba sprejeti tudi dolgoročne ukrepe za povečanje naše konkurenčnosti, za dostopnost in kakovost javnih sistemov, zlasti zdravstva in šolstva, ter za uravnoteženost javnih financ. Kot pravi, potrebujemo pogum in vizijo, da nismo zadovoljni z majhnimi dosežki.

Pestro v Kamniku in drugod

Na slovesnosti v Kamniku, kjer se je Maister rodil, so med drugim podelili Maistrova priznanja, ki jih prejmejo Osnovna šola Vič Ljubljana, Vitko Roš in Marja Kodra.

Še pred tem je kamniški župan Marjan Šarec skupaj s predsednikom Zveze društev general Maister Milanom Lovrenčičem položil venec k Maistrovemu spomeniku v Kamniku. Nato so v poročni dvorani občine Kamnik Šarec, Lovrenčič in mariborski župan Andrej Fištravec podpisali dogovor o skupnem podeljevanju spominskega priznanja Rudolfa Maistra. Popoldne pa so v Maistrovi rojstni hiši v Kamniku slavnostno odprli spominsko sobo, ki bo posvečena njegovemu življenju in delu.

Maistrov dan so s slovesnostjo obeležili tudi v Dokležovju pri Beltincih, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič.

Stvari vzel v svoje roke

Maistrov dan praznujemo kot spomin na dogodke ob koncu prve svetovne vojne, ko je tedanji mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji. S tem se ni strinjal general Maister, ki je na svojem območju ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki. Ta je v noči na 23. november 1918 pod Maistrovim poveljevanjem razorožila zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev in osvobodila Maribor.

Maister in njegovi soborci so nato novembra in decembra zasedli celotno narodnostno mejno območje na Štajerskem in tako preprečili, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Nemški Avstriji.