Napravo, ki človeka ohromi, saj mu skozi telo požene tok z napetostjo petdeset tisoč voltov, bi policisti uvedli zaradi vse pogostejših napadov nanje, s tako imenovanim taserjem pa bi zapolnili vrzel med pendrekom in pištolo.

Na Amnesty International, kjer uvedbi paralizatorjev že leta odločno nasprotujejo, opozarjajo, da gre za zelo nevarno orožje in bi bilo sprejemljivo le v primeru, če bi ga policija nadomestila s strelnim orožjem: "Vsebinsko je paralizator izjemno sporen, ker deluje v principu električnega udara. Analize so pokazale, kako nevarno je to za nosečnice, srčne bolnike. Sicer pa, kako  bo policist vedel, kdo mu stoji nasproti, je ta oseba srčni, mogoče kronični bolnik," nam je dejal Blaž Kovač z Amnesty International Slovenija in opozoril tudi na pravno plat poskusa ponovne uvedbe paralizatorja pri nas.

Foto: Anže Petkovšek Specialna enota Na mizi deset let stare analize

"Na predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev zakona o nalogah in pooblastilih policije, smo ugotovili, da je uvedba  paralizatorja dejstvo, ki ga je notranja ministrica že sprejela, čeprav ni na mizi nobenih novih analiz, kar pomeni, da se zanašajo na deset let stare podatke ob tem pravijo, da se bodo spremembam prilagajali sproti. Takšne spremembe se uvajajo na osnovi zelo resnih analiz in ne z nekakšnim barantanjem," je opozoril Kovač in dodal, da bi lahko država policiste podprla na učinkovitejši način: "Če bi imeli bolj ohranjene avtomobile, boljšo zaščitno opremo in večje število zaposlenih, bi bil učinek zagotovo boljši." 

Napadov na policiste iz leta v leto več

Na policiji pojasnjujejo, da bi električni paralizator uporabljali takrat, ko policisti nimajo ustreznega sredstva, s katerim bi lahko varno obvladali nasilneža, ki ima pri sebi nevarni predmet - nož, palico, steklenico: "Na policiji imamo vsako leto nekaj primerov, ko morajo policisti ukrepati zoper posameznike, ki se z orožjem ali drugimi nevarnimi predmeti upirajo izvedbi policijskega postopka, ali pa jih uporabijo za napad na policiste," so zapisali.

Praznina med palico in strelnim orožjem

"Pri tem vedno znova ugotavljamo, da obstaja delna praznina med palico in strelnim orožjem, saj policisti (razen vodnikov službenih psov) nimajo prisilnega sredstva, s katerim bi v takih primerih lahko z varne razdalje in uspešno obvladali upiranje osebe ali odvrnili namen," je namero policije o uzakonitvi paralizatorja pojasnila vodja Sektorja za odnose z javnostmi slovenske policije Vesna Drole in pri tem dodala, da imajo policisti med prisilnimi sredstvi sicer na voljo še plinski razpršilec, ki pa je v določenih situacijah neučinkovit; v nekaterih primerih naj bi se bilo pred njim mogoče zaščiti že z nošenjem očal. 

Uporabljajo ga povsod po Evropi

Večina drugih evropskih držav že uporablja paralizatorje: "Po naših podatkih ga uporablja vse več tujih policij (na trgu ni drugega primerljivega prisilnega sredstva). Na mednarodni delavnici v okviru združenja ATLAS, katerega članice so specialne enote policije držav članic Evropske unije, na temo manj ubojnih sredstev - sredstev za pasivizacijo, ki je bila med  v Bruslju in so se je udeležili tudi predstavniki slovenske specialne enote, je bilo ugotovljeno, da med državami članicami Evropske unije ena od redkih držav, ki med prisilnimi sredstvi nimata elektroinduktivnih sredstev, kot je na primerTaser," je še pojasnila Droletova.

Taser kot službeni pes brez nagobčnika na vrvici

Na policiji pojasnjujejo, da bodo pogoji za uporabo taserja - za razliko od ZDA - pri nas zelo striktni: "Pogoji za njegovo uporabo bi bili zelo strogi in bi bili primerljivi s pogoji za uporabo službenega psa brez nagobčnika na vrvici."

Sicer bi po ugotovitvah policije, paralizatorje najbolj potrebovale interventne enote, ki na kraj dogodka prispejo prve, ter specialna in nekatere druge operativne enote.

Kar se bolečine tiče, opozarjajo, da je lahko paralizator celo manj boleč od pendreka, saj gre pri njem le za kratko bolečino. Deluje namreč na centralni živčni sistem in zakrči mišice po vsem telesu. To pri osebi povzroči petsekundno močno bolečino, med katero pa se je osebe mogoče dotikati, hkrati pa že takoj po preteku petih sekund ne čuti posebnih posledic. Kar se poškob tiče so na policiji mnenja, da večina teh poškodb nastane zaradi padca.

Foto: Shutterstock (Slika je simbolična.) V ZDA zabeležili približno 500 primerov smrti, povezanih s paralizatorjem

Če so na policiji prepričani, da električni paralizator ne povzroča posledic in da bi bila njegova uporaba pri nas zelo strogo določena, je Varuh človekovih pravic drugačnega mnenja, na tragične in smrtne primere pa na uradu opozarjajo že leta od 2005, ko ga je naša vlada prvič poskušala zapisati v zakon. Po njihovem bi morali paralizator "sploh če gre za sredstvo, ki omogoča izstrelitev elektrod v osebo" kar najbolj približati pogojem, predpisanim za uporabo strelnega orožja.

Varuh človekovih pravic: Pogoji za uporabo zaenkrat preširoki

Pri varuhu tudi tokrat pričakujejo široko javna razpravo, saj so po njihovem pogoji za uporabo paralizatorja po sedanje osnutku zakona mnogo preširoki: "Ni tudi jasno kakšna vrsta električnega paralizatorja se sploh predvideva, pri čemer pripominjamo, da je CPT (Odbor za preprečevanje mučenja) naprave z neposrednim dotikom označil še posebej problematične, saj meni, da bi v teh situacijah ustrezno usposobljenim policistom morale biti na voljo druge ustrezne tehnike nadzora, ker gre za neposredno bližino do osebe, ki se mora umiriti. Pri teh sredstvih tudi ni mogoče slediti obrazložitvi v posredovanem gradivu, da to prisilno sredstvo policistom omogoča, da z varne razdalje obvladajo upiranje ali odvrnejo napad nevarne osebe, saj gre za uporabo pri neposredni bližini," opozarjajo na uradu Varuha človekovih pravic.

vanda.levstik@zurnal24.si