Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) Naj bo jasno, absolutno podpiram ustavno omejitev referendumov, na katerih peščica odloča o stvareh, o katerih ve razmeroma malo ali nič. Ampak odločitev ustavnega sodišča me je šokirala. Pa ne zato, ker je ustavno sodišče potegnilo črto tam, kjer je politika ni mogla, ampak ker je nelogična. Sodišče ni presojalo skladnosti zakonov o slabi banki in državnem holdingu z ustavo niti se ni spuščalo v to, ali sta rešitvi dobri ali slabi. Referendum in verjetni padec obeh zakonov bi po njihovem mnenju zamrznil državne funkcije. Nekaj ne gre skupaj. So ustavni sodniki ekonomisti ali vedeževalci? Verjetno zadnji, ker kot rečeno o vsebini zakonov nimajo mnenja. Lani so dopustili referendum o pokojninski reformi. Kaj se je spremenilo v letu in pol? In za vraga, kakšne funkcije države bi bile motene, če bi padel zakon o državnem holdingu? Imamo AUKN, ki ne deluje, pa družbe v državni lasti delujejo tako, kot so prej, ko je deloval, ali celo bolje.

Norost. Predsednik ustavnega sodišča se je pred dobrim tednom vprašal, ali je vzdržno in glede na preostale dele sveta moralno, če pri nas ohranimo človeške pravice in socialno državo na tako visoki ravni. Kot da ne pozna preambule in drugega člena ustave. In včerajšnja odločitev sodišča gre v isti koš. Če ustavnega sodišča nimamo zato, da ščiti ustavo, ampak da se ukvarja z državnimi funkcijami, vedeževanjem in neumnimi vprašanji, ter če predsednik vlade tako zaupa odločitvam sodišča, da prepušča "božji presoji", če je obsojeni poslanec Marinič res "plonkal", potem nam res lahko pomaga samo še bog.