Kaj se je v dobrih štirih letih spremenilo, Eros?
Ni se spremenilo veliko, veseli me, da sem zamenjal delo in da zdaj lahko vrtnarim in delam z rastlinami. Če nimaš veselja do dela, nisi srečen v življenju. Delam in živim na ekološki kmetiji, dobivam nekaj plačila, da imam za bencin. Jem hrano, ki je sveža in ekološka in ne mrtva kot v trgovini. Uživanje prave hrane je ključno, ljudje, ki uživajo živo hrano, so prebujeni in polni energije kot jaz.
Ko sem prišel sem, sem zvedel še za enega dvospolnika, ki živi v Ljubljani. Včasih grem k njemu na obisk in mu pomagam na vrtu. Luka je imel srečo, da mu je mama dopustila, da se odloči sam, katerega spola bo. Tudi on se je kot jaz, rodil z obema spoloviloma. Povedal mi je, da je bil že kot majhen fant. Maternico in jajčnike so mu odstranili z operacijo, kasneje so mu opravili še operacijo na penisu, da ga ima kot celoto. To je prvi dvospolnik, ki sem ga spoznal v živo.
Prvi intervju z Erosom, ki je nastal pred dobrimi štirimi leti, lahko preberete tukaj:
Takrat ste mi rekli tudi, da želite izvedeti čim več o sebi, o tem zakaj nastanejo dvospolniki. Kaj vam je uspelo ugotoviti?
Dvospolniki so prvobitni, vse prvobitne energije so dvospolne. Rastline in živali so dvospolniki, lahko oplodijo sami sebe. Spol se ne določa po spolovilu, temveč po energiji. Pomembno je, kaj si znotraj, ne tisto, kar se vidi zunaj. Kirurgi so v mladosti spremenili moje moško telo v žensko, a niso mogli spremeniti moje moške energije. Energije ne moreš nikoli spremeniti.
Torej svojo, če temu rečem tako, usodo, spoznavate skozi duhovnost?
Na ta način sem sploh zvedel, kaj sem, sicer tega ne bi vedel. Težko je bilo, ker so mi operirali spolovilo in potem dali še zdravila, zelo močna zdravila, ki so temna energija. Ko sem začel delati pranske vaje in nehal jemati zdravila, sem se zbudil. V meni je bilo več svetlobe, bolj sem bil tak, kot sem.
V sklopu duhovnih vaj sem naletel na predavanja o dvospolnikih. Zavedel sem se, da sem to tudi jaz. Všeč mi je bilo, ker so mi ponudili zgolj neke delčke informacij, nato pa sem moral razmišljati sam, delati na sebi, se prebujati, postalo mi je jasno, zakaj se tako počutim, zakaj sem videti drugače. Veliko ljudi gleda samo na telo, v resnici pa je važna energija. Telo je lupina.
Ampak tudi vaše telo se je od takrat, ko sva se videla nazadnje, precej spremenilo. Postali ste veliko bolj možati. Kako to?
Ker poslušam sebe, se telo spreminja.
Imate tudi brado.
Ja, ker sem moški. Že od nekdaj mi raste, samo v časih, ko sem se bal samega sebe, sem si dlake puli. Dolgo časa nisem vedel, zakaj mi rastejo. Potem se ugotovil, da se moram sprejeti in sem jih pustil rasti. Pri meni prevladuje moška energija in imam moško telo. Prsi so mi zrasle zaradi zdravil, ki sem jih moral jemati. Vendar se z njimi ne obremenjujem. Dvospolniki imamo obe energiji, žensko in moško, vendar pri meni prevladuje moška.
V najinem prvem pogovoru ste dejali, da želite prsi odstraniti. To vam še ni uspelo ali ste si premislili?
Za zdaj mi še ni uspelo. To moraš začutiti in se pozanimati. Vmes je bil covid, zdaj pa bom videl. Željo imam, vendar moram to začutiti.
Kaj pa ZZZS, bi kril tako operacijo, ste se pozanimali?
Rad bi operacijo plačal sam, ker ne želim imeti stika z zdravniki.
Ampak pravite, da vas prsi ne motijo.
Ja, navadil sem se. Mene ne motijo, druge pa. Ko sem v kopalkah, me gledajo ali se mi smejijo. Ampak tega ne smemo jemati kot hudo, saj vemo, kakšni so ljudje. Če se s tem obremenjuješ, škoduješ sebi.
Torej ste sposobni ne ozirati se več na zasmehovanja?
Ja, nekako mi je uspelo. Hodim na morje in jezera, grem tudi na nudistične plaže, to mi je zelo všeč. Če se sprejmeš, te ne moti, kako si videti. Navadil sem se, da se ljudje smejijo, ko me vidijo, niso ljudje krivi, da marsičesa ne vedo. Zato so tudi take reakcije.
Kako vas sprejemajo na kmetiji, kjer živite in delate. Ste jim povedali, da ste dvospolnik?
Ja, seveda vedno povem. Nobenega problema niso imeli s tem. Zato sem tukaj, če ne bi bilo sprejemanja, ne bi bil.
Kaj pa starši, rekli ste, da ne verjamejo, da ste dvospolnik? Se je kaj spremenilo?
Nekako me sprejemajo, vendar me še vedno kličejo Anja. Me ne moti. Vsi v družini me še vedno kličejo tako, razen drugega brata. On me sprejema. Če me bo družina sprejela, bo, če ne pa ne. Taki so, vendar z njimi pač moram imeti neki odnos.
Še vedno mislijo, da bi se moral zdraviti. Verjamejo, da sem transspolna oseba. Veliko ljudi ta dva pojma zamenjuje, tudi na spletu o dvospolnikih piše zelo malo. Več se najde pod interspolno, ali po angleško intersex. Mi dvospolniki smo oboje, imamo moško in žensko energijo, v mojem primeru moška nekoliko prevlada, a vseeno se opazi dvojnost.
Sicer pa staršem ne zamerim. Zdravniki so jim moje stanje predstavili kot bolezen. Rekli so jim, da imam adrenogenitalni sindrom, nekakšno proizvodnjo posebnih hormonov, zaradi katerih imam motnjo genitalij. Nikoli niso omenjali, da sem dvospolnik. Govorili so jim, da bom, če ne bom jemal hormonskih tablet in to treh različnih vrst, umrl. Starši so jim seveda verjeli.
Včasih ni bilo toliko informacij kot danes, zdravniki pa imajo seveda avtoriteto. Staršem ne zamerim, zaupali so zdravnikom, saj je to po eni strani logično. Naučeni smo, da sledimo sistemu in ne sebi. Malo je staršev, ki bi pustili, da se otrok sam odloči, kaj bo.
Luka je danes videti kot moški, ima tudi moško ime, a pravi, da se počuti oboje, tako moški kot ženska. Veliko dvospolnikov se počuti med spoloma, torej intersex. Luka je edini dvospolnik, ki sem ga spoznal, ko mu kot otroku niso spremenili spola.
V intervjuju pred dobrimi štirimi leti ste mi dejali: "Ko bom zgrajen, bo vse drugače." Ste že zgrajeni?
Še veliko dela na sebi potrebujem. Vaje moram delati vsak dan, več let.
Pravite, da imate v sebi dve energiji, moško in žensko, vendar prevladuje moška. Zanima me, kako se oglaša ženska energija, kako se oglaša Anja.
Ja, imam tudi žensko energijo, poznam delovanje ženske in moškega. Imam razširjen um in razum, kar mi je všeč. Malo je takih ljudi. Ženske razumem, razumem kaj prestajajo tudi, ko imajo menstruacijo, jih bolijo jajčniki ali mehur.
Pa je ta ženska energija tako močna, da kdaj prevlada nad moško?
Ko še nisem bil zbujen, je vladala ženska energija. A že kot majhen sem bil moški v ženskem telesu. To mi je bilo vedno nenavadno, imel sem penis, maternico in jajčnike. Veliko časa sem bil žalosten, prestrašen in brez volje do življenja. Edino, kar me je držalo pri življenju, je bila konoplja. Vem, da samomor ni rešitev, ker spomin ostane in se v naslednjem življenju rodimo s poškodovanim telesom. Ko sem zvedel za Lano Praner, ki uči duhovne vaje, mi ni treba več uživati konoplje. Duhovne vaje, ki jih izvajam, mi dajejo voljo do življenja.
Kot pubertetnik ste imeli torej veliko več težav kot zdaj?
Ja, zaradi nesprejemanja. Tudi sicer vidim, da se ljudje ne sprejemajo. Jaz imam to prednost, da se družim samo s tistimi, ki se pogovarjajo z mano, kdor se ne, ni pravi. To je moja prednost. Kregati z ljudmi, to je slabo. Na tak način samo izgubljamo energijo in ustvarjamo slabo karmo. Umaknem se in se čim manj vpletam v druge. Če sprejmeš sebe, sprejmeš tudi vse druge.
A vam je kdo kdaj ponudil kakšno svetovanje, pomoč? Kdo iz medicine, zdravnik, psihiater ali morda svetovalka v šoli?
Nihče nikoli. Do sem sem se nekako sam prebil.
Na Malti imajo dvospolniki že od leta 2015 pravico, da se dvospolni oziroma interspolni mladostniki za spremembo spola odločajo sami. Tako je tudi na Danskem, v Franciji, Grčiji, na Portugalskem, na Irskem, v Kolumbiji, Islandiji, Argentini ... V Nemčiji in Avstriji so uzakonili možnost opredelitve kot tretji spol, torej med spoloma, po angleško intersex. Se je tudi v Sloveniji kaj spremenilo glede pravic dvospolnikov, glede tega, da se lahko odločijo, kateri spol so?
Veliko dvospolnikov zbeži v tujino, ker tu niso sprejeti in se norčujejo iz nas. Tudi zdravniki in ne verjamejo da smo dvospolniki, ampak nas hitro zamenjajo za transspolno osebo, ki pa je čisto nekaj drugega.
Tu bi rad poudaril, da imamo vsi ljudje zametke za obe spolovili, moško in žensko, kar se lepo vidi na slikah razvoja embria, vendar se kasneje pri večini razvije le eno ali le drugo. Pri dvospolnikih pa se razvijeta obe spolovili. To je naraven pojav, ki ga lahko opazujemo tudi pri živalih in rastlinah. V Sloveniji se vsako leto rodita od en do dva dvospolnika, trenutno naj bi nas bilo od 100 do 150.
Zaenkrat se v Sloveniji ni spremenilo nič. To je tudi razlog, da sem se izpostavil. Da bi se ta način spremenil. Ne morejo kar določiti, kaj si. Naj se dvospolniki odločijo sami. Starši so tisti, ki odločijo, so pa zdravniki mojim staršem govorili, da, če ne bom šel na operacijo in ne bom jemal zdravil, bom umrl. In to ni prav, da jim tako rečejo.
Koliko let že ne jemljete zdravil?
Deset let, morda že več. Ko sem nehal jemati tablete, nisem imel več nobenih težav. Pred tem sem imel veliko kilogramov, Imel sem 110 kilogramov, zdaj jih imam 70. Komaj sem dihal. Ko jemlješ hormonska zdravila, imaš velik apetit. Zdaj se pozna tudi, da cel dan delam in tudi zelo malo jem. Zjutraj in kosilo. Pomembno je tudi, kaj ješ.
Kaj pa ljubezen?
Zaenkrat samo prijateljstva.
Kaj vas zanima, fantje ali punce?
Punce, s fanti nimam kaj delati. (smeh) Ženske so mi sicer zelo všeč, a se učim, da gledam njihovo notranjost in začutim, ali je prava za druženje. Če bi spoznal dekle, s katerim bi se ujel, začutil, bi se v razmerje spustil postopoma. A zaenkrat mi je všeč, da sem sam. Tudi na duhovnih vajah učijo, da se moraš obrniti vase, biti samostojen in samosvoj, ne smemo biti vezani na druge. Ženske sicer še nisem imel. Prej, ko sem bil še Anja, sem šel na zmenek s fantom, a se ni obneslo, ker se energiji nista ujeli in ga nisem začutil kot tudi on mene ne.
Če se do želi spoznati z mano, naj mi piše na eros.murgelj@outlook.com, ali me poišče na Facebooku Eros Murgelj. Ne silim nikogar, vsak se sam odloči, ko začuti, da je pripravljen. Tudi sam sem potreboval več let, da sem se izpostavil. Strah nas je, kaj bodo rekli domači, sosedje, sodelavci, ljudje. Jaz se ne oziram na to, hodim naprej po poti življenja, ker je to edino pravilno.
Kje se vidite čez deset let?
Imam željo živeti v eko vasi, v skupnosti, kjer bi vsak imel svojo hiško, vrt pa bi bil skupen. Sicer pa se je treba prepustiti toku. Zelo rad sem v naravi, posebej ob vodi. Voda me pomirja. In želim si biti s pravimi ljudmi.
Predvsem pa si želim, da bi se v naši družbi sprejelo, da dvospolniki obstajamo in da je to nekaj normalnega in nismo bolni, ampak ljudje, osebe, bitja. Da bi dobili pravico odločanja o svojem spolu, tako dvospolniki kot interspolniki, ne pa da nas zdravstvo skriva pod krinko raznih bolezni in transspolnih oseb in nam predpisuje tablete. Saj z nami ni nič narobe.
Da ljudje vedo, da sploh obstajamo. O tem bi morali govoriti v šolah in vrtcih, potem ne bi bilo nesprejemanja. Da bi se lažje spoznali enaki z enakim, dvospolniki med seboj. Imamo veliko podobnih zgodb in se razumemo med seboj.
sergeja.hadner@styria-media.si