Foto: Nik Rovan Tjaša Pureber Morda so vas kot otroke strašili z bavbavom, če ne boste pridni. Vlada podobno dela z ljudstvom. Njihov bavbav je grški scenarij. Ki bo prišel, če bodo ljudje podvomili v smiselnost varčevanja, reševanja bank na račun davkoplačevalcev ali si dovolili sanjati o drugačni poti rešitve iz krize. Taki, ki ni le stiskanje pasu ranljivih, temveč enakomerna porazdelitev bremen. Premier je pozival ljudi, naj pridejo pred parlament podpret njegove ideje. Zdaj ljudje res prihajajo na ulice. Začenja se grški scenarij. A ne tisti apokaliptični, temveč scenarij boja za dostojanstvo. V teh dneh bomo slišali veliko o tem, da Semoliča čakajo sindikalne volitve, in zato mora pokazati, da je še vedno bojevit. A ob težkih razmerah, v katerih so se delavci znašli, je ta argument nepomemben, saj je bolj kot namen ključen učinek. Čeprav bo nekoč treba priznati, da so zdajšnji sindikati predvsem mirilci nezadovoljstva delavcev, ki bi bili, če bi se organizirali sami, verjetno že zdavnaj na ulicah.

Boj

Problem z demonstracijami bo, če jim vlada ne bo nasprotovala, temveč poskušala njihov pomen marginalizirati in tako nevtralizirati njihovo moč. Takrat bodo morali sindikati izbrati druge metode boja. In šele takrat bo jasno, kako resni so pri nasprotovanju reformam. A tudi če demonstracije ne bodo prinesle neposrednih rezultatov pri reformnih pogajanjih, se jih bo verjetno udeležilo veliko ljudi. Predvsem da pokažejo, da ne bodo več v tišini pustili, da se jih biča z ukrepi, ki številne pehajo v človeka nevredno življenje. Na ulice bodo namreč prišli po dostojanstvo.