Strah. Petintridesetletna ženska, ki živi v najemniškem stanovanju in se komaj prebija čez mesec, si ne upa zaprositi za denarno socialno pomoč (DSP). Boji se namreč, da bi s tem po svoji smrti koga finančno obremenila, čeprav nima ne otrok ne nobenega premoženja. Podobno je s starejšo gospo, ki bi vnukoma rada zapustila majhen travnik, ki nima nobene vrednosti, a je njeno edino premoženje. Še en primer pa je družina z majhnim otrokom, v kateri sta oba starša brezposelna, a si pomoči ne upata vzeti, ker se bojita, da otroku ne bi mogla zapustiti tistega majhnega dela hiše, v kateri živijo.

"To je strah zaradi čisto napačne predstave," pravi Barbara Starič Strajnar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). "Zakaj razmišljajo, kaj bo po njihovi smrti? Zdaj živijo in zdaj nimajo," dodaja in poziva, naj se ljudje ne odrekajo pomoči, če jo potrebujejo. 

Ne vrača se brezpogojno

Država oziroma občina sicer pri prejemnikih DSP ali varstvenega dodatka vpiše zaznambo na nepremičnino, vendar dedičem prejete pomoči po smrti zapustnika ni treba vrniti, če so tudi sami potrebni pomoči. Po zakonodaji, ki začne veljati z novim letom, bodo dediči "oproščeni" tretjine varstvenega dodatka.

• Komentar: Nič več ni zastonj, niti socialna pomoč

O DSP pa ministrica Anja Kopač Mrak pravi, da je namenjena kratkotrajnemu prejemanju, zato se prvih 12 prejemkov ob dedovanju ne bo upoštevalo, znesek za vračilo pa bo zmanjšan za 12 prejemkov in nato še za tretjino. Poleg tega se bo omejitev izvedla le, če ima upravičenec večjo nepremičnino, kot je primerna. Izredna DSP pa s prihodnjim letom ne bo več predmet dedovanja.

Veliko se jih je raje odreklo

"Tak netransparenten način dejansko samo povečuje stisko ljudi, ki se odpovedujejo pomoči, pogosto potrebni za golo preživetje," se z omejitvijo dedovanja ne strinja Boris Koprivnikar iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "Menim, da je smisleno pri ocenjevanju socialne ogroženosti upoštevati tudi lastnino, ne strinjam pa se, da se DSP daje ob nekakšnih pogojih za kasnejše vračilo," dodaja.

Da je ljudi omejitev dedovanja prestrašila, dokazujejo tudi podatki MDDSZ. V začetku leta 2011 je bilo prejemnikov izredne denarne socialne pomoči 5.300, do septembra letos pa se je njihovo število zmanjšalo za skoraj dva tisoč. Varstveni dodatek je do konca leta 2011 prejemalo skoraj 47 tisoč ljudi, s spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih se je njihovo število že naslednji mesec zmanjšalo na 13.700, do oktobra letos pa se mu je odreklo še slabih pet tisoč ljudi. Število prejemnikov DSP se je v tem času z 49.400 zmanjšalo na slabih 46 tisoč.