Davčno olajšavo za otroke bi bilo smiselno ukiniti in zvišati otroške dodatke, je v študiji, ki so jo predstavili lani poleti, predlagala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Od olajšave imajo namreč bistveno več tisti starši, ki dobro zaslužijo.

Naš izračun kaže, da starša, ki imata vsak po 731 evrov neto plače in dva šoloobvezna otroka od države z otroškimi dodatki in davčno olajšavo dobita 224 evrov. Ni malo, a skoraj toliko dobita tudi starša, ki imata vsak po 1900 evrov neto plače, skupaj torej 3800 evrov. Skupaj z olajšavo in otroškim dodatkom vsak mesec dobita 185 evrov. Zaradi visoke plače padeta v osmi dohodkovni razred in dobita le 47 evrov otroških dodatkov, a jima plačo zelo zviša dohodninska olajšava.

Povedano drugače, družina s prihodkom 365 evrov na družinskega člana dobi skoraj enako kot družina z 950 evri na družinskega člana.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve smo vprašali, ali bi bilo po njihovem mnenju smiselno ukiniti davčno olajšavo in dvigniti otroške dodatke in če ne, kaj bodo predlagali, da bo država bolj pomagala tistim z nižjimi prihodki, kot pa tistim z visokimi. Na vprašanja niso odgovorili, ampak so nas preusmerili na ministrstvo za finance.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenije Klampfer bo v sredo predstavila predloge sprememb na področju socialne varnosti, trga dela in pokojninskega sistema, spreminjali se bodo Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o urejanju trga dela in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 

"Potrdimo lahko, da so davčne olajšave za otroke dovolj visoke, res pa je, da imajo največjo korist od njih tiste družine oziroma zavezanci, ki imajo dovolj visoke dohodke, da lahko olajšavo v celoti uveljavijo in s tem znižajo svojo davčno osnovo. Vendar zgolj na podlagi tega dejstva ne moremo reči, da je sistem zastavljen neustrezno," pravijo na ministrstvu za finance.

To bi se zgodilo, če bi ukinili olajšavo

"Na drugi strani so namreč tako družine z nižjimi dohodki upravičene do višjih otroških dodatkov. Znižanje ali ukinitev olajšave za vzdrževane otroke bi vsekakor vplivala na razpoložljivi dohodek družine, saj je treba vedeti, da bi s tem zvišali dohodnino pri zavezancu, posledično pa bi to pomenilo tudi nižji neto dohodek posameznika. Zavezanec z minimalno plačo, ki znaša 887 evrov na mesec in danes tudi ne more uveljaviti olajšave za enega otroka v celoti, saj je njegova davčna osnova prenizka, bi z ukinitvijo olajšave znižali njegov neto dohodek za 24 evrov na mesec, medtem ko bi pri zavezancu, ki prejme povprečno plačo, ki znaša za mesec december okoli 1.782 evrov in lahko danes uveljavlja olajšavo v celoti, z ukinitvijo olajšave za otroke znižali njegov neto dohodek za 117 evrov na mesec. Ob nespremenjeni višini otroškega dodatka bi seveda s tem dosegli tudi nižji skupni razpoložljivi dohodek družine," pravijo na ministrstvu za finance.

To sicer drži, a predlog OECD je bil, naj se skupaj z ukinitvijo davčne olajšava za vzdrževane otroke zvišajo otroški dodatki.

Ne boste verjeli, treba bi bilo pripraviti celovito analizo sistema in preučiti ...

"Družinska politika, ki vključuje različne ukrepe na več področjih, družinam lajša breme preživljanja, vzgoje in izobraževanja otrok (to so primeroma področja davčnih olajšav, socialnih transferjev, različnih subvencij, itd.). Zgolj sprememba enega ukrepa nujno ne predstavlja pravične odločitve. Z vidika priprave ukrepov, ki bi zahtevali spremenjen sistem davčnih olajšav, torej ne more in ne sme biti izoliran ukrep. To pomeni, da je nujno usklajeno sodelovanje vseh resorjev, ki pokrivajo družinsko politiko, in je pomembno v prvi vrsti pripraviti celovito analizo sedanjega sistema in proučiti možnost, da bi lahko preko državnega subvencioniranja v obliki različnih neposrednih socialnih transferjev oziroma nadomestil zmanjšali pomen davčnih olajšav," pravijo na ministrstvu za finance.

Nekaj podobnega že v koalicijski pogodbi

Ob tem je zanimivo, da je v koalicijski pogodbi, ki so jo koalicijske stranke podpisale konec avgusta lani, zapisano, da bodo povezali "sistem socialnih transerov ter dohodninske politilke, da da skupaj predstavljata celovit in pravičen sistem prerazporeditve". Izsek je sicer iz poglavja Zmanjšanje revščine in socialne ter družbene izključenosti in ne iz poglavja družinska politika. 

Po veljavni zakonodaji lahko starši uveljavljajo olajšavo za vzdrževane otroke do dopolnjenega 18. leta starosti in otroka do 26. leta starosti, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in ni zaposlen ter nima lastnih dohodkov za preživljanje.

Davčna olajšava za prvega vzdrževanega otroka znaša 2.436,92 evra, za drugega pa dobrih dvesto evrov več. Davčna olajšava pomeni, da od toliko zaslužka ni treba plačati davka.

janez.zalaznik@zurnal24.si