Poslanci od vlade pričakujejo, da bo ukrenila vse potrebno, da ohrani večinski delež v Novi KBM (NKBM). Tak je sklep, ki ga je včeraj v sklopu predstavitve dela agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (Aukn) sprejel odbor za finance.

To lahko pomeni dve stvari: ali doseže ustavitev dokapitalizacije, kar je malo verjetno, ali pa zagotovi okrog 60 milijonov evrov denarja in v dokapitalizaciji sodeluje ter tako ohrani lastniški delež. Na vprašanje, ali država denar ima, ni odgovoril nihče od uprave Aukna niti desna roka ministra Franca Križaniča Mateja Vraničar, ki je prav tako bila na seji odbora.

Priviti državna podjetja
“Po hodnikih se sliši, da naj bi denar dala državna podjetja; katera razen energetskih pa sploh imajo denar?” je dejal Vili Trofenik, poslanec Zaresa, ki se je obregnil tudi ob to, da država nima enakega odnosa do dokapitalizacije NKBM in Nove Ljubljanske banke (NLB).

Ker strategije upravljanja še ni, se uradno še ne ve, ali je NKBM strateška naložba ali je namenjena odprodaji. Poslanci so s sklepom vladi priporočili, naj jo do sprejetja strategije obravnava kot strateško.

“Imam občutek, da ni naključje, da se stvari dogajajo zdaj, ko vlada ni več pristojna, agencija pa še ni,” je ocenil Marko Golob, član uprave Aukna. Povedal je, da je bil prospekt za njih presenečenje, saj so novembra govorili, da bo cenitev opravljena po knjigovodski vrednosti delnice, zdaj pa je najnižja cena polovica knjigovodske vrednosti. “Po tej ceni znižanje državnega lastništva ni ekonomsko upravičeno, zato priporočamo udeležbo države,” je pristavil.

Golob: vsebine ni
Po Golobovem mnenju naj bi 80 odstotkov denarja iz dokapitalizacije NKBM namenila za nakupe kapitalskih naložb. “Ko pa jih vprašaš o številkah in kakšni bodo donosi, tam so pa stvari prazne,” je dejal Golob. “Tudi Telekom; lepo je, da se širi, vložili so stotine milijonov, donosov pa ni in oškodovanih je na tisoče vlagateljev,” je dodal Golob.