Po dveletnem prehodnem obdobju bodo v ponedeljek začele veljati vse določbe družinskega zakonika. 

Ena od novosti družinskega zakonika je uvedba pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, na podlagi katere se par (zakonca ali zunajzakonska partnerja) lahko prosto dogovori glede premoženjskega režima, oziroma sklene takoimenovano predporočno pogodbo. 

Pogodbo o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij lahko sklenejo pari, ki se nameravajo poročiti, pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in tudi pari, ki so že poročeni in jim zakoniti premoženjski režim ne ustreza. Par se tako lahko kadar koli dogovori o delitvi premoženja.

Lažja in hitrejša ločitev

Ločitev bo odslej lažja in hitrejša, saj se bodo pari, ki nimajo skupnih mladoletnih otrok, lahko razvezali pred notarjem. 

"S takšno ureditvijo bi se zakonska zveza enostavnejše in hitreje razvezala. Predlagana ureditev bi prispevala tudi k razbremenitvi sodišč na način, da sodišča ne bi odločala o sporazumnih razvezah zakoncev, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, in se sporazumeta o bistvenih medsebojnih vprašanjih," pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Pari z mladoletnimi otroki pa bodo morali še naprej na sodišče, četudi bo ločitev sporazumna. "Sodišče tudi pri sporazumnih razvezah ne potrdi sporazuma še zlasti, če se ugotovi, da sporazum, ki sta ga starša predlagala v potrditev sodišču, ni v korist mladoletnih otrok," so poudarili tudi na celjskem okrožnem sodišču. 

Lažja in hitrejša poroka. Že od lani je zakonsko zvezo mogoče skleniti samo pred matičarjem in tudi brez prič. Po novem so urejene tudi takoimenovane jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Zakonca, ki želita ponovitev slovesnosti ob jubileju, se prijavita pri upravni enoti, slovesnost pa izvede načelnik upravne enote, pooblaščena oseba ali župan. 

Več truda za mirno rešitev spora med zakoncema

Zakonik omogoča dodatne oblike pomoči, da bi se starši sporazumeli o posledicah prenehanja njihove skupnosti in o ureditvi razmerja do otrok. CSD-ji bodi tako parom svetovali, da bi jih odvrnili od sodnega postopka in bi tako popravili odnose v družini, ki so za otrokov zdrav razvoj zelo pomembni.

Foto: Profimedia razhod prepir ločitev prekinitev razšla

Starši lahko od danes vnaprej izrazijo, kdo naj skrbi za njihovega otroka v primeru smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi. Starš lahko za to določi sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika.

Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke. Če se starša ne strinjata, o upoštevanju volje presodi sodišče. Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka.

Namesto posvojitve starim staršem podelitev starševske skrbi

Uveden je tudi nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku. Če otrok nima živih staršev, lahko sodišče podeli starševsko skrb bližjemu sorodniku, ki izpolnjuje pogoje in je za otroka pripravljen skrbeti. Gre za sorodnike v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. 

Starševska skrb, ki nadomešča izraz roditeljska pravica, je lahko v primeru, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom.

Slovenija Vrhovno sodišče: Odvzem velenjskih dečkov iz vrtca nezakonit, babici kršene ustavne pravice

Otroka bo staršem mogoče odvzeti takoj

O določenih ukrepih za varstvo in korist otroka, v katerih so zdaj imeli glavno besedo CSD-ji, bo po novem odločalo sodišče. Gre za nujne ukrepe, začasne odredbe in ukrepe trajnejšega značaja, ko gre za varstvo in korist otroka.

Tako bo v primerih hude ogroženosti otroka mogoče takoj odvzeti staršem. Če bo potrebno, bo otroka odvzel center za socialno delo, tudi s pomočjo policije. Otrok bo nemudoma nameščen k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod. V teh primerih bo moral center za socialno delo v roku 12 ur pristojnemu sodišču posredovati predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o čemer bo moralo sodišče odločiti najkasneje pa v 24 urah. 

Zakonik sicer uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je predviden kot skrajen ukrep.

Privolitev v posvojitev pred rojstvom otroka ni zavezujoča

O posvojitvah bodo odslej odločala sodišča. CSD bo pred začetkom postopka na sodišču izvedel postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja.

Zelo pomembna novost pri posvojitvi je tudi ta, da privolitev staršev, ki se bodo odločili, da otroka dajo v posvojitev, dana pred rojstvom, ni zavezujoča. Starši soglasja za posvojitev otroka niti ne bodo mogli dati pred osmim tednom starosti, posvojitev pa bo načeloma mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve zakonskih pogojev. Vzpostavljena bo centralna zbirka otrok in kandidatov za posvojitev in centralna zbirka v Republiki Sloveniji izvedenih posvojitev.

Sodišča naj bi tako po novem reševala okoli 690 dodatnih zadev letno.  Med sodišči, ki jih bo družinski zakonik najbolj obremenil, bo Okrožno sodišče v Ljubljani oziroma njegov oddelek za družinsko sodstvo. 

Preverjanje utemeljenosti trajajočih ukrepov na tri leta

Sodišče, ne več CSD, bo odločalo o namestitvah v rejništvo kot posledici ukrepa za varstvo koristi otroka ali pa v primeru soglasja staršev ter o imenovanju in razrešitvi rejnika. Izjema bo glede skrbništva za posebni primer, kjer bosta pristojna CSD in sodišče ter organ, pred katerim teče postopek. 

Kazenski zakonik namreč predvideva nove ukrepe, ki jih prejšnji zakon ni poznal, na primer, da bodo morala sodišča po treh letih preveriti utemeljenost vseh še trajajočih ukrepov odvzema otroka in namestitev v zavode in rejništvo, ki so jih izrekli centri za socialno delo, ter tudi odločiti o preživninski obveznosti staršev, če ta še ni bila določena.