"V situaciji, v kakršni smo, pa so tudi odprodaje v sili dobre, saj druge možnosti praktično ni, če ni domačega denarja," je odgovoril na vprašanje, ali so tuje naložbe v obliki odprodaj podjetij (Droge Kolinske hrvaški Atlantic Grupi, Fructala srbskemu Nectarju in napovedana prodaja Mercatorja) dobre ali slabe.

Tujci v zdravstvo in turizem

Možnosti za naložbe tujcev v Sloveniji vidi predvsem v turizmu in zdravstvu, kjer je dodana vrednost visoka. "Moj kolega, menedžer, je rekel, da delavca, ki dela isto, kar delajo Kitajci, lahko plača le toliko, kot so plačani Kitajci," je pojasnil potrebo po delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo.

V Slovenijo je lani prišlo 834 milijonov dolarjev tujih neposrednih naložb (vštevajo se tudi dokapitalizacije in posojila hčerinskim družbam z rokom odplačila več kot eno leto), naša podjetja pa so v tujino investirala 151 milijonov evrov. Za primerjavo, leta 2008 smo prejeli skoraj dve milijardi naložb, izhodnih naložb naših podjetij pa je bilo za 1,4 milijarde dolarjev.

Pogodbeni podizvajalci

Namesto nakupov podjetij v tujini ali ustanavljanja hčerinskih družb je vse bolj pogosto pogodbeno sodelovanje brez lastniške povezave. Čeprav gre za podizvajalce, analiza kaže, da so pogoji dela v teh podjetjih boljši kot v domačih podjetjih v teh državah. "40 odstotkov jih nudi vsaj enake pogoje, 30 odstotkov pa boljše," je pojasnil Anže Burger.

Čeprav sestavljalec Applovega iphona dobi le 6,5 dolarja ali 1,3 odstotka od končne cene 500 dolarjev, dve tretjini končne pa dobi Apple za razvoj, raziskave, oblikovanje in trženje, pa so se nekatera podjetja iz podizvajalcev razvila v podjetja z močno blagovno znamko, denimo Acer, Asus in Samsung, ki je postal največji proizvajalec televizij na svetu, je povedal Burger.