Živila. Da je medijsko napihovanje ob tokratnem dvigu cen mlečnih izdelkov, kruha in nekaterih vrst mesa pretirano, pravi Aleš Kuhar, agrarni ekonomist. "Zganjamo paniko, ker se bo žemljica podražila s 50 na 57 centov, to je smešno. Zelo malo ljudi pa se ukvarja s tem, da imamo milijardo ljudi v resnici podhranjenih in že umirajo zaradi tovrstnih nihanj cen surovin in posledično hrane," doda.
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa pravi, da podražitve sicer ne bodo prizadele tistih s povprečnimi plačami, zagotovo pa ljudi z minimalnimi plačami ali nerednimi dohodki. "Pri tistih so izdatki za hrano toliko večji. Imamo tudi družine, v katerih dela samo en član gospodinjstva, pri teh pa tudi desetodstotna podražitev pomeni veliko," pove Zorko.
Panvita. Simon Ravnič, član uprave Panvite, pojasnjuje, da je tudi zanje neizogibna desetodstotna podražitev svežega piščančjega in svinjskega mesa. Pekarna. Marcela Umnik iz družinske pekarne Umnik pa pravi, da cen ne bodo dvigali: “Obstoječe cene kruha poskušamo obdržati na druge načine, znižali smo zlasti porabo embalaže.”
Trgovci pa molčijo
Potem ko so nekateri proizvajalci prejšnji teden napovedali podražitve, smo se z vprašanji o podražitvah obrnili tudi na trgovce. Zanimalo nas je, ali bodo ohranili enake cene pri izdelkih lastnih blagovnih znamk. "Če dobavitelji dvignejo cene svojim izdelkom, smo prisiljeni to storiti tudi mi,” sporočajo iz Spara Slovenija, a dodajajo, da je napoved cen za vnaprej nemogoča. V Mercatorju pravijo, da imajo pri izdelkih lastne znamke "več možnosti nadzora in prilagajanja cen", vendar prav tako ne povedo, ali bodo ohranili enake cene. Iz Tuša odgovore še pričakujemo.
Reguliranje marž?
Ministrstvo za kmetijstvo je ustanovilo delovno skupino, ki namerava pripraviti kodeks pravičnih odnosov v celotni verigi preskrbe s hrano, pri tem pa zlasti ciljajo na nižanje marž na osnovna živila.
Andrej Zorko, ZSSSLjudje z najnižjimi dohodki kupujejo nizkokakovostno hrano. Višanje cen bo tako še bolj vplivalo na njihovo zdravje.
"Pri nas je na nek način škandal, da je kmetijsko ministrstvo tisto, ki počasi ugotavlja, da je v Sloveniji trgovina izrazito podregulirana," meni Kuhar. "V bolj razvitih državah trgovine ne ravno omejujejo, ampak postavljajo tako pravne kot gospodarske kodekse, ki preprečujejo neželene vplive zaradi prevelike dominacije trgovskega sektorja," dodaja Kuhar. Tako trgovce usmerjajo vstran od delovanja, ki bi povzročalo negativne blaginjske učinke na družbo in gospodarstvo v drugih sektorjih.
Mini intervju z Alešem Kuharjem: Slovenski 'ne' kakovosti
Kakšna je vloga potrošnika ob podražitvi? Ima sam kaj vpliva?
Potrošniki so pri nas tako ali tako neizbirčni, to je problem. Pozornost, ki je usmerjena k ceni, je ekstremno visoka. V Sloveniji imamo tudi že precej čezmerno težkih ljudi, ki bi se morali bolj kot s ceno začeti ukvarjati s kakovostjo hrane, ki jo jedo.
Statistike. Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v Sloveniji zasebna potrošnja v tretji četrtini lanskega leta glede na drugo četrtino zrasla za pol odstotka. To je bilo sicer po enem letu prvič, da je zasebna potrošnja v primerjavi s četrtletjem poprej zrasla. Lani so se sicer cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,9 odstotka, kažejo podatki Umarja.
Jim pri tem pomagajo tudi trgovci – na primer z lastnimi blagovnimi znamkami?
Za trgovce je to strateška priložnost, oni lahko te svoje trgovske blagovne znamke (TBZ) prodajajo z ničnim dobičkom ali celo z izgubo, da bi utrdili svoj položaj. To je sicer čisto njihova legitimna odločitev, gre za prosti trg, drugega ne morem reči.
In kaj torej storiti s potrošniki?
Njim bi bilo treba malo odpreti oči za kakovost. Cenovno nizko pozicionirani proizvodi so uvoženi in za zdravje manj ugodni kot višjecenovni, te logike pa slovenski potrošnik nima razvite. Pri avtomobilih smo na primer strašni eksperti: cenejši avtomobil je zanič, zanima nas zgodovina avtomobila, ki ga kupujemo, pri hrani pa tega mehanizma nimamo.
Kako pa omejiti trgovce?
En primer je zakonodaja na področju prostorskega planiranja: v tujini imajo omejitve za dodatne zmogljivosti. Pri nas so trgovska središča predimenzionirana, zato so prezadolžena, kar izhaja iz investicij na robu ekonomskega preživetja. Zaradi teh dolgov je njihovo poslovanje drago.