Krško. “Študija mirujočega prometa v starem mestnem jedru je pokazala, da je parkirnih prostorov dovolj in da garažna hiša ni potrebna,” za Žurnal pove Rafko Jurečič, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo. Občani, ki prihajajo v mestno jedro, kjer so občina, upravna enota, pošta, sodišče, knjižnica in fakulteta, se s tem ne bi strinjali. “Kadarkoli se pripeljem v Krško, moram narediti pet krogov po mestu, da bi našel prazno parkirišče, nazadnje pa parkiram na cesti ali zelenici,” se pritožuje občan.
Manj vozil na eno mesto
Toda podjetje Axis iz Ljubljane, ki je po naročilu občine pripravilo študijo, je prepričano, da bi morali zmanjšati le frekvenco števila avtomobilov, ki se v enem dnevu zvrstijo na enem parkirnem prostoru. “Upoštevali smo frekvenco vozil, ki se zvrstijo na enem parkirnem prostoru, dnevni in nočni posnetek stanja, število registriranih vozil, gospodinjstev in vozil na gospodinjstvo ter druge podatke, ki vplivajo na stanje mirujočega prometa v mestnem jedru,” pojasnjujejo pripravljalci študije. “Seveda je popoldne in ponoči dovolj prostora, toda parkirni prostori so potrebni dopoldne, ko so uradne ure,” se razburja občan.
Pregledna parkirišča. Ob predstavitvi študije na občini so navzoči menili, da je treba pregledno začrtati parkirne prostore in postaviti prometno signalizacijo, ki sporoča, da je parkiranje dovoljeno na začrtanih parkirnih prostorih, ne pa na zelenicah in avtobusnih postajah. Menili so tudi, da bi v dopoldanskem času uslužbencem omogočili parkiranje na zdaj zaprtem delu od stare lekarne proti nekdanji trgovini Hardi, popoldne pa bi bil ta del zaprt za promet.
78 minut za opravek
Študija je pokazala, da hitri občan zaradi opravka zasede parkirišče za 78 minut. “Občanom bi radi zagotovili prijazen dostop do storitev,” pravi Jurečič in dodaja, da parkirnih prostorov ne bi smeli za osem ur zasesti uslužbenci. Po njegovem mnenju njegovi sodelavci z občine, ki jih je 60, niso problematični, saj je pred občino na voljo 167 parkirnih prostorov.
Garažne hiše ne bo
“Določene težave s parkiranjem so, a to ni stvar, ki bi jo morali reševati s proračunskim denarjem,” pravi Jurečič in pokaže na primer blokov pod Goro. “Ob gradnji so na dve stanovanji predvideli en avto in pol, zdaj ima vsako stanovanje tri vozila, in ta parkirajo na cestah in zelenicah,” pojasnjuje vodja oddelka. Predvideno dvoetažno parkirišče na mestu, kjer je danes osrednje parkirišče, po Jurečičevem mnenju ni ekonomsko upravičeno. Z njim se ne strinja Peter Žigante, direktor Savaprojekta. “Dvoetažno parkirišče, ki je bilo načrtovano ob prenovi občinskih parkirišč, bi bila odlična rešitev,” je prepričan Žigante, ki sicer ni zagovornik garažne hiše.
Prostora je dovolj
Ena od občinskih idej je, da bi del parkirišča pred občino namenili za kratko brezplačno parkiranje, za daljše pa bi bilo treba plačati parkirnino. “Poleg tega je v Zatonu velika makadamska površina, kjer bi lahko parkirali uslužbenci, žal pa je to zemljišče last ministrstva za okolje in prostor in ga občina ne more urediti,” pravi Jurečič. Tudi Žigante je prepričan, da je bilančno gledano parkirnih prostorov v središču dovolj. “Samo reda ni nobenega in nihče ni pripravljen iti peš niti 300 metrov,” pravi Žigante, ki je nad novo študijo presenečen. “Pri nas vsak, ki pride na novo, naroči novo študijo, namesto da bi se pozanimal, kaj je že narejenega, in nadaljeval od tam,” je nejevoljen Žigante.