Pregledali smo zapise treh ustavnih sodnikov v odklonilnih in pritrdilnih ločenih mnenjih glede družinskega zakonika oziroma referenduma o le-tem. Številni se z odločitvijo ustavnega sodišča ne strinjajo. Dr. Ernest Petrič pa v svojem mnenju poudarja, da je po naši ustavni ureditvi dostop do referenduma "tako rekoč neomejen".
Nekatere navedbe Jasne Pogačar v odklonilnem ločenem mnenju:
- "Ustavno sodišče se ni ukvarjalo z razlogi, ki naj bi utemeljevali nastanek protiustavnih posledic, je pa razložilo, da že odložena uporaba Družinskega zakonika (DZ) preprečuje njihov nastanek. S takšno razlago, ki temelji na stališču, da DZ še eno leto od uveljavitve ne bo učinkoval, zaradi učinkovanja ZZZDR in ZRIPS pa bo pravni položaj dejansko ostal enak, se ne morem strinjati."
- "(...) menim, da poznejši začetek uporabe zakonika ni okoliščina, ki bi izkazovala odsotnost možnosti nastanka protiustavnih posledic, ali celo postala merilo za odločanje po 21. členu ZRLI."
- "Dejstvu učinkovanja ZZZDR in ZRIPS v prehodnem obdobju, ki ga določa DZ, tudi ne pripisujem pomembnosti. Navedena zakona bosta zaradi DZ sicer prenehala učinkovati, vendar se sprašujem, če se sporna vprašanja sploh nanašajo na vsebino, ki jo urejata, kar bi pomenilo, da vprašanje nujnosti sprememb obstoječe zakonske ureditve sploh ni pomembno."
- "V obravnavani zadevi sem se ukvarjala tudi z vprašanjem, o čem volivci pravzaprav odločajo. Ali z glasovanjem odločajo zgolj o potrditvi sprejetega zakona (v celoti) in vprašanja, ki naj bi vplivala na oblikovanje njihove volje in na glasovanje, sploh niso pomembna? Ali pa se z glasovanjem dejansko opredeljujejo do vprašanj, ki jih ureja zakon, in so izpostavljena kot sporna, kar bi pomenilo, da ima referendumska odločitev posebno težo, ker je od nje odvisna normativna vsebina."
Nekatere navedbe dr. Ernesta Petriča v odklonilnem ločenem mnenju:
- Petrič opozarja na 21. člen ZRLI, ki je po njegovem problematičen z vidika delitve oblasti. "Naj opozorim, da ta pristojnost Ustavnega sodišča ni predvidena ne v okviru določanja pristojnosti Ustavnega sodišča v členu 160 Ustave in ne v okviru opredelitve referenduma v členu 90 Ustave. To izjemno dalekosežno pooblastilo – poseg v zakonodajni postopek – je Ustavnemu sodišču dano z zakonom, ne v Ustavi."
- "Če bi Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost 21. člena ZRLI, kar sam prima facie menim da bi, moral ustavodajalec sam smotrno urediti pravico do referenduma tako glede dopustnosti referenduma sploh kot tudi glede njegove uporabe kot posebne faze v zakonodajnem postopku. Ne pa da je Ustavno sodišče postavljeno v položaj tistega, ki dopušča ali prepoveduje referendume, ki so sicer načeloma dopustni tako rekoč o čemer koli, in s tem posega v zakonodajno sfero oblasti."
- "Ustavno sodišče pa je z zahtevo, naj referendum prepove, bilo postavljeno v položaj odločati o referendumih o dalekosežnih, v bistvu političnih vprašanjih, in s tem posredno o teh vprašanjih samih (npr. o pokojninski reformi)."
- Tudi ona ocenjuje, da bi bilo moralo Ustavno sodišče presojati o ustavni skladnosti 21. člena ZRLI. Poleg tega "želim izraziti skrb v zvezi z vsebino vprašanja volivcem na naknadnem zakonodajnem referendumu o sistemskih zakonih, ki urejajo zelo raznolika razmerja med ljudmi."
- "Ob tem nisem mogla prezreti, da prvi odstavek 90. člena Ustave opredeljuje, da lahko Državni zbor "o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom," razpiše referendum, medtem ko ZRLI izključuje možnost, da bi se na volivce naslovilo konkretno vprašanje, za katero imajo pobudniki referenduma interes, da se opravi naknadni zakonodajni referendum."
- "V 16.c členu ZRLI zapovedano vprašanje ("Ali ste za to, da se uveljavi zakon…") je v primeru naknadnega zakonodajnega referenduma o sistemskih zakonih, ki urejajo praviloma zelo raznolika razmerja med ljudmi (tak je tudi Družinski zakonik), po mojem mnenju v očitnem nasprotju z zahtevo po izostritvi vsebine, ki naj bo tema odločanja volivca na referendumu in ki šele, kot razumem, lahko omogoči zavestno glasovanje volivcev na referendumu."