Tokrat sta se na nas obrnili dve zadovoljni bralki, ki se jima je precej znižal obrok posojila. Prvi se bo oktobra mesečni obrok za 43 tisoč evrov posojila znižal z 215 na 200 evrov, kar je skoraj za desetino, drugi pa se je od začetka leta obrok znižal s 410 na 365 evrov. Zanima ju, ali se že kmalu obeta obraten scenarij.

Ko bo rast, bo zrasel

Za znižanje obroka je zaslužen rekordno nizek euribor; šestmesečni je v petek padel celo pod 0,5 odstotka. Ob začetku krize je znašal več kot pet odstotkov.

“Če na evrskem območju ne bo gospodarske rasti, se bo euribor še naprej zniževal,” napoveduje Tanja Petović iz sekcije zakladništva pri Raiffeisen banki, ki pričakuje, da bo euribor verjetno zrasel, “ko bo gospodarska rast trajala več zaporednih četrtletij”.

“Glede na nekatere napovedi o smereh delovanja ECB so možne tudi nižje ravni. Smiselno je pričakovati, da tako nizka raven obrestnih mer ne bo trajala v nedogled,” pravijo v NKBM.

Se poplačati ne izplača?

Izjemno nizek euribor je postavil na glavo tudi osnovno finančno logiko. Načeloma namreč velja, da se s presežkom denarja izplača delno poplačati posojilo, saj so obresti na posojilo višje kot za depozit, trenutno pa je ravno obratno.

Če predpostavimo, da ima nekdo posojilo s šestmesečnim euriborjem in pribitkom dve odstotni točki, je obrestna mera za posojilo trenutno 2,49 odstotka. Za enoletni depozit pa Factor banka ponuja 4,25-odstotno obrestno mero. Če bi privarčevanih deset tisoč evrov raje vezal kot poplačal kredit, bi bil v enem letu 176 evrov na boljšem, seveda pod predpostavko, da se euribor v enem letu ne bi spremenil.

“Menim, da je smotrno najprej poplačati kredit. Obrestne mere za depozite so namreč fiksne, za kredite pa spremenljive, in ko bo vrednost euriborja začela naraščati, se hitro lahko zgodi nasprotno – torej da bodo obrestne mere za depozite nižje od obrestnih mer za kredite,” svetuje Petovićeva. Podobno opozarjajo tudi v NKBM in dodajajo, da bi bil nasvet ali poplačilo ali raje depozit “špekulativne narave”.