Vsaj odkar imamo v javni upravi novi plačni sistem, ki je uvedel red, a prinesel tudi uravnilovko (enake plače za lenuhe in delavne), poslušam, kako pridnih delavcev v javni upravi ni mogoče nagrajevati, ker ni variabilnega dela plače.

No, in potem mi nekdo prišepne, da to v resnici sploh ni res. Postreže mi z imeni ljudi, ki naj bi na enem od ministrstev dobivali dodatke. In se izkaže, da jih res – “iz naslova povečanega obsega dela”.

Dvesto petdeset evrov bruto, in to vsak mesec, dobi na primer tajnica enega od direktorjev na nekem ministrstvu, ker vodi evidenco študentskega dela in dela obračune. In mojega informatorja skoraj zadene kap, ko vidi še druge številke. Sam kot direktor agencije nekega drugega ministrstva za kakršnekoli dodatke nima niti centa.

Friziranje. Evidentno pa je, da se ti dodatki zlorabljajo. Policistom se z njimi na primer izboljšujejo res mizerne plače. Ministri z njimi malo pofrizirajo plače kabinetnih ljudi, med katerimi so nekateri res v službi cele dneve.

Ker če bi res šlo za dodatke za povečan obseg dela, bi Žbogar v letu, ki diplomatsko ni bilo naporno, ne mogel izplačati več kot Svetlik, ki ima za sabo pripravo treh velikih zakonov. In človek bi rekel, da se je na referendumih namesto Svetlika bojevala Jelušičeva s Slovensko vojsko, saj je za “povečan obseg dela” pokurila kar štirikrat več kot on.

Res je že z lune vidno, da se ministrom očitno ne sanja (ali pa se ne znajo ali zmorejo zmeniti), kaj so prioritete, kje je treba povečati obseg dela, da bi hitreje izplavali iz krize.