Od jutri dalje veljajo nove cene pogonskih goriv.

Liter neosvinčenega 95-oktanskega goriva se bo podražil za 0,1 centa in bo po novem stal 1,175 evra.

Dizel pa se bo pocenil in sicer 1,4 centa. Po novem bo treba za liter plačati 1,066 evra. Razlika pri 50-litrskem rezervoarju je tako 70 centov.  

Rast cen surove nafte se je ustavila

Cene nafte so se po rasti v prejšnjem tednu danes v azijskem elektronskem trgovanju znižale, a so se obdržale nad mejo 45 dolarjev za 159-litrski sod. Oči sveta so znova uprte v največje svetovne proizvajalke nafte, ki bi lahko prihodnji mesec znova razpravljale o omejitvi proizvodnje.

Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in nečlanice kartela se bodo neformalno sestale septembra v Alžiriji. Savdski naftni minister Khalid al Falih je namignil, da bi se lahko razprava osredotočila tudi na ukrepe za stabilizacijo cen.

Njegove izjave so prejšnji teden spodbudile rast cen nafte, saj so jih vlagatelji videli kot namen, da se znotraj Opeca znova sprožijo pogovori o zniževanju proizvodnje.

Foto: Shutterstock Naftno črpališče

Cene so se zviševale tudi v noči na danes, potem ko je ruski minister za energijo Aleksander Novak dejal, da njegova država sodeluje s Savdsko Arabijo pri zagotavljanju stabilnosti naftnega trga.

V New Yorku so tako cene teksaške lahke nafte pridobile več kot dolar, vendar pa se v azijskem trgovanju rast ni nadaljevala.

V Singapurju je bilo tako treba popoldne po tamkajšnjem času za sod teksaške lahke nafte s septembrskim dobavnim rokom odšteti 45,43 dolarja, kar je 31 centov manj kot v ponedeljek. Severnomorska nafta brent z oktobrskim dobavnim rokom se je pocenila za 38 centov na 47,97 dolarja za sod.

Analitiki namreč izražajo dvome, da bo dejansko možen dogovor o omejitvi proizvodnje. Dosedanji pogovori v tej smeri niso prinesli rešitve.

Aprila so se predstavniki držav srečali in razpravljali o možnosti, da bi proizvodnjo zamrznili na ravni iz letošnjega januarja. Vendar pa preboja ni bilo, ker je Savdska Arabija zahtevala, da v dogovoru sodelujejo vse države, tudi Iran. Iran je to možnost zavrnil, saj želi nazaj pridobiti tržni delež, ki ga je izgubil po uvedbi mednarodnih sankcij.

Ker se razmere za posamezne države od takrat niso pomembneje spremenile, je tako vprašanje, ali lahko septembrsko srečanje prinese drugačen rezultat. 

dezurni@zurnal24.si